Dokumenti ZNS


KODEKS PROFESIONALNE ETIKE
ZDRUŽENJA NADZORNIKOV SLOVENIJE

 

1. NAMEN KODEKSA

Ta kodeks določa etična vodila in načela za člane Združenja nadzornikov Slovenije (ZNS) pri sprejemanju in opravljanju funkcije člana nadzornega sveta ali neizvršnega člana upravnega odbora1.
Namen kodeksa je dodatno poudariti pomen profesionalnega ravnanja članov organov nadzora, ki mora temeljiti na etičnih načelih, strokovnosti in odgovornosti.
Člani ZNS morajo skrbeti za svojo osebno integriteto, kar pomeni, da ravnajo v skladu z etičnimi načeli in veljavnimi predpisi.


2. NAČELA KODEKSA
1. načelo - Odgovoren sprejem članstva
1.1.
Član ZNS bo sprejel kandidaturo za člana organa nadzora samo, če izpolnjuje zakonske in statutarne pogoje in ima ustrezna znanja, izkušnje in druge kompetence za opravljanje te funkcije ter je sposoben slediti dobri praksi korporativnega upravljanja. Poleg poznavanje panoge, v kateri družba deluje, predstavlja potrebna znanja za opravljanje te funkcije vsebina programskih sklopov za pridobitev Certifikata ZNS2.
1.2. Kandidat za člana organa nadzora bo sprejel kandidaturo le, če presodi, da je strokovno motiviran za opravljanje te funkcije in delo v dobro družbe.
1.3. Kandidat za člana organa nadzora pred sprejemom funkcije preveri vse povezave z družbo in njeno upravo ter druga potencialna nasprotja interesov ter jih ustrezno razkrije ob kandidaturi. Kandidat za člana organa nadzora funkcije ne sprejme, kadar presodi, da je v trajnem nasprotju interesov, ki mu onemogočajo neodvisno odločanje v nadzornem svetu.
1.4. Kandidat za člana organa nadzora ne sme opravljati funkcij vodenja, nadzora, zastopanja ali svetovalnih nalog za konkurenčne družbe in ne sme biti večji delničar ali družbenik konkurenčnih družb na področju temeljne dejavnosti družbe, v kateri bo opravljal funkcijo nadzora.
1.5. Kandidat za člana organa nadzora že ob sprejemu kandidature objektivno presodi obseg svojih že prevzetih dolžnosti v povezavi s pričakovano in zahtevano časovno razpoložljivostjo, ki je potrebna za opravljanje funkcije člana organa nadzora v konkretni družbi.
1.6. Kandidat za člana organa nadzora se pred sprejemom funkcije ustrezno seznani s potrebnimi dokumenti in informacijami o družbi. Član organa nadzora si mora po imenovanju na funkcijo prizadevati za ustrezno uvajanje v funkcijo, ki mu jo mora omogočiti družba.
1.7. Kandidat za člana organa nadzora se pred sprejemom funkcije seznani s pogoji za plačilo za opravljanje funkcije in zavarovanjem odgovornosti organov vodenja in nadzora v družbi. Kandidat za člana organa nadzora sprejme funkcijo, če je za to delo zagotovljeno primerno plačilo glede na kompleksnost poslovanja in finančno stanje v družbi, ki mora biti po strukturi plačil v skladu s priporočili dobre prakse na tem področju.


2. načelo - Delovanje v interesu družbe
2.1.
Član organa nadzora mora pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika in varovati poslovno skrivnost družbe. Član organa nadzora mora biti pri svojem delu in odločanju sposoben upoštevati predvsem dolgoročni interes družbe ter temu podrediti morebitne drugačne osebne ali posamične interese. 
2.2. Član organa nadzora se mora izogibati nasprotjem interesov pri opravljanju te funkcije. V primeru nasprotij interesov mora o tem nemudoma obvestiti predsednika in preostale člane organa nadzora in se izvzeti iz glasovanja o zadevi. Prav tako mora k tej politiki pozvati druge člane, kadar zazna njihovo nasprotje interesov.
2.3. Član organa nadzora mora poznati strategijo družbe, ki jo nadzoruje, in ji slediti.
2.4. Član organa nadzora mora varovati poslovne skrivnosti družbe ves čas trajanja mandata in tudi po izteku mandata.


3. načelo - Pošteno opravljanje funkcije
3.1
. Člana organa nadzora morajo pri opravljanju funkcije voditi odgovornost, poštenost, transparentnost in osebna integriteta.
3.2. Etično odločanje pomeni neodvisno odločanje po lastni vesti in spoštovanje zakonov in dobre prakse korporativnega upravljanja. Prav tako si mora član organa nadzora prizadevati za ustvarjanje etično-moralne kulture v družbi, ki jo nadzoruje, in v samem organu nadzora.
3.3. Član organa nadzora se mora izogibati okoliščinam ali razmerjem, ki bi ogrožali njegovo objektivno odločanje pri opravljanju te funkcije.


4. načelo - Strokovno in aktivno opravljanje funkcije
4.1.
Član organa nadzora mora delovati strokovno in opravljanju te funkcije nameniti dovolj časa in pozornosti za izvajanje nadzora nad delovanjem in uspešnostjo organa vodenja3 ter poslovanjem družbe.
4.2. Za opravljanje svojega dela in sprejemanje odločitev mora član organa nadzora zahtevati ustrezne informacije in poročila o poslovanju družbe in delu organa vodenja. Kadar nima na voljo dovolj informacij, potrebnih za sprejemanje odločitev, zahteva dodatne informacije, ki so potrebne za sprejem odločitev.
4.3. Član organa nadzora se mora redno udeleževati sej organa nadzora in njegovih komisij in jih ne sme obstruirati. Pri svojem delu mora upoštevati notranje akte družbe in poslovnik o delu organa nadzora ter redno spremljati realizacijo sprejetih sklepov na sejah organa nadzora.
4.4. Član organa nadzora si mora neprestano prizadevati za strokovni razvoj in svoje znanje posodabljati z dodatnim izobraževanjem in usposabljanjem. Redno mora spremljati tudi novosti, povezane s poslovanjem družbe in posebnostmi ter regulacijo panoge, v kateri družba, ki jo nadzoruje, deluje. Prav tako si mora prizadevati za medsebojno izmenjavo znanj in izkušenj z drugimi člani organov nadzora.
4.5. Član organa nadzora je med sejo aktiven in članom organa vodenja postavlja vprašanja o poslovanju družbe. Pri opravljanju funkcije mora biti odziven na aktualne dogodke, ki so povezani z upravljanjem družbe.
4.6. Član organa nadzora mora v primeru drugačnega mnenja pri odločanju o zadevah v pristojnosti organa nadzora svoje mnenje jasno izraziti, argumentirati in zahtevati, da se to zapiše v zapisnik seje organa nadzora. V primeru dvoma o odločitvi organa nadzora si mora prizadevati za pridobitev strokovnega mnenja za boljšo presojo pri sprejemanju odločitev.
4.7. Član organa nadzora odstopi, ko nima več zagotovljenih ustreznih pogojev za strokovno, odgovorno  in neodvisno delo organa nadzora.
Član organa nadzora odstopi, ko sam ali drugi člani nadzornega sveta presodijo, da je v trajnem nasprotju interesov, ki mu onemogoča nadaljnje neodvisno odločanje v organu nadzora.
Član organa nadzora izbere primeren čas za odstop, tako da ne onemogoči normalnega delovanja organa nadzora ali poslovanja družbe.
4.8. Član organa nadzora mora poskrbeti za verodostojno poročanje na skupščini delničarjev  o delu organa vodenja in nadzora.
4.9. Pojavljanje člana organa nadzora v medijih v zvezi z družbo, ki jo nadzoruje, je neprimerno, kadar za to nima pooblastila organa nadzora, oz. je primerno zgolj v izjemnih okoliščinah (odstop s funkcije). V imenu organa nadzora se sme z zunanjimi deležniki (npr. mediji) sporazumevati samo predsednik organa nadzora, in sicer samo o temah, povezanih z delovanjem organa nadzora.


5. načelo - Samokritičnost
5.1.
Član organa nadzora mora biti do svojega dela samokritičen in v primeru odstopanja od standardov dobre prakse ustrezno opozarjati tudi druge člane organa nadzora. Prizadevati si mora za vzpostavitev najvišjih standardov sporazumevanja in notranje kulture delovanja organa nadzora.
5.2. Član organa nadzora se bo zavzemal za vrednotenje učinkovitosti organa nadzora in sprejemanje ukrepov za izboljšanje njegove učinkovitosti.


6. načelo – Varovanje ugleda
6.1. Član ZNS mora pri svojem delovanju skrbeti za osebni ugled, ugled družbe, v kateri opravlja funkcijo, in ugled ZNS.
6.2. Če se član ZNS znajde v položaju, ki ogroža njegov osebni ugled, z namenom zaščite ugleda ZNS, izstopi iz članstva ZNS.

3. NADZOR NAD IZVAJANJEM IN SANKCIJE ZA KRŠITVE KODEKSA ZNS
Nadzor nad izvajanjem načel kodeksa izvaja ZNS. Postopke in sankcije v primeru kršitev kodeksa vodi in izreka Častno razsodišče ZNS v skladu s Pravili ZNS in Poslovnikom o delu Častnega razsodišča ZNS.

Ljubljana, 17.4.2014
 
1Kodeks velja za vse člane organov nadzora tako člane nazornih svetov kot tudi neizvršne člane upravnih odborov. V kodeksu se uporablja izraz člani organov nadzora, ki obsega obe funkciji.
2 Certifikat ZNS je strokovna kvalifikacija, ki potrjuje usposobljenost za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta ali neizvršnega člana upravnega odbora. Za pridobitev te strokovne kvalifikacije je treba opraviti izpit iz vsebinskih področij, ki jih določa Programski svet ZNS.
3 Člani organov vodenja so člani uprave, izvršni člani upravnega odbora in člani poslovodstva v družbah z omejeno odgovornostjo.