Združenje nadzornikov Slovenije SPOROČILO ZA JAVNOST

STALIŠČE UPRAVNEGA ODBORA ZNS

ob začetku veljavnosti

Uredbe o določitvi najvišjih razmerjih za osnovna plačila ter višine spremenljivih prejemkov direktorjev

 Vlada RS je dne 22. aprila 2010 na redni seji na predlog Ministrstva za gospodarstvo izdala Uredbo o določitvi najvišjih razmerij za osnovna plačila ter višine spremenljivih prejemkov direktorjev.

 Peti odstavek 4. člena Zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti določa, da vlada z uredbo določi razmerje za določitev osnovnih plač ter višine spremenljivih prejemkov direktorjev.

Uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

_______________

Pripravljalec presoja, da bo imela uredba učinek na gospodarstvo, ki bo omogočil (1) pravičnejša plačna razmerja direktorjev v družbah v večinski lasti RS, ki naj bi spodbujala dolgoročno vzdržnost družbe in (2) odpravo nesorazmerij pri določanju osnovnih plačil in spremenljivih prejemkov v navedenih družbah. V obrazložitvi nadalje pojasnjuje, da z uredbo želi omejiti osnovno plačilo direktorjev z določitvijo najvišjega razmerja do povprečne bruto plače zaposlenih, izplačane v preteklem poslovnem letu v družbah v skupini, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije ali v posamezni družbi, kadar ni skupine. To razmerje se določi z mnogokratnikom glede na velikost družbe in izhaja iz tega, da se s povečevanjem velikosti družbe povečuje tudi odgovornost poslovodnih oseb.

Upravni odbor ZNS ugotavlja:

-          da uredba ne upošteva finančnega stanja družbe kot to določa ZGD-1, ampak upošteva le kriterij velikosti družbe in plač zaposlenih. Neupoštevanje finančnega stanja družbe in hkrati pretežno fiksne plače so demotivacijski faktor nagrajevanja uprav, ki delujeta celo v nasprotju s ciljem dolgoročne vzdržnosti družbe, saj lahko motivirata uprave h kratkoročnim ciljem, ki ne optimirajo dologoročne poslovne uspešnosti.

 -          da pripravljalec uredbe izhaja iz stanja nepravičnih razmerij med prejemki uprav in zaposlenimi, kar ne pojasni niti kvalitativno niti kvantitativno. ZNS na podlagi raziskave o nagrajevanju uprav in nadzornih svetov v javnih delniških družbah za leti 2007 in 2008 ugotavlja, da je bilo razmerje med neto prejemki uprav in zaposlenimi v teh družbah v tem obdobju v povprečju 1 proti 7. Razmerje je v resnici še nekoliko nižje, če upoštevamo tudi višji dohodninski razred članov uprav. Pri tem velja, da so prejemki uprav v javnih delniških družbah praviloma najvišji in omenjena razmerja tudi največja. Omenjena dejstva iz raziskave ne navajajo na nepravičnost teh razmerij. Hkrati se za leto 2009 predvideva, da se je to razmerje še znižalo zaradi znižanja prejemkov uprave, manj pa zaposlenih, kar bo znano v drugi polovici leta, ko bo raziskava zaključena.

-          da ni vzročne povezave med pravičnimi plačnimi razmerji in dolgoročno vzdržnostjo družbe, ki naj bi jo takšna razmerja spodbujala. Višina plač zaposlenih in administrativna določitev razmerij za določitev višine prejemkov uprav, ne zagotavljata dolgoročne vzdržnosti poslovanja in zato ne bi smela predstavljati najpomembnejšega kriterja za vezavo na mnogokratnik plačil upravam.

Upravni odbor ZNS 

Povezave:

-                                                        -      Stališče upravnega odbora ZNS ob začetku veljavnosti Zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti rs in samoupravnih lokalnih skupnosti z dne 30. 3. 2010

-          Zakon o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenje in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZPPOGD), Uradni list RS, št. 21/2010 z dne 15. 3. 2010

-          Stališče Upravnega odbora ZNS glede Predloga Zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v lasti Republike Slovenije in lokalnih skupnosti z dne 6. 11. 2009