Priročnik za poročanje o korporativnem upravljanju

Who’s Running the Company?

 

 

Priročnik je nastal v sodelovanju IFC GCGF in ICFJ kot pomoč pri poročanju novinarjem o korporativnem upravljanju in ozaveščanju o vplivu, ki ga le ta ima na družbe, delničarje in širšo javnost. Namenjen je izkušenim novinarjem in urednikom, da bi v svojih reportažah lažje preverjali in prepoznali dogodke, ki imajo lahko resne posledice tako za sam razvoj in obstoj družbe, kot tudi za delničarje ter ostale deležnike.

Kaj novega je bilo na Konferenci korporativnega upravljanja 2012?

Objavljeno: 11.10.2012 | Avtor: Rada Sibila

Združenje nadzornikov Slovenije (ZNS) je danes v okviru svojega 15-letnega delovanja organiziralo Konferenco korporativnega upravljanja 2012, ki predstavlja osrednji dogodek na tem področju pri nas. Predstavljeni sta bili raziskavi o tem kakšne uprave imamo in kako javne družbe razkrivajo upoštevanje načel kodeksa. Udeleženci so se seznanili s Praktičnimi napotki za nadzorne svete pri kadrovanju uprav  in Smernicami upravljanja za nejavne družbe, ki predstavljata najnovejše avtonomne pravne vire pri nas.

                                

>> Vabljeni v fotogalerijo k ogledu izbora slik z dogodka

 

Poseben poudarek letošnje konference je bil na dobri praksi kadrovanja uprav:
Raziskali smo kakšne uprave imamo v javnih delniških družbah v Sloveniji. Raziskava (A.T. Kearney, 2012) je pokazala, da je povprečen član uprave v štiridesetih letih, ima univerzitetno izobrazbo iz ekonomije ali prava, v povprečju je nastopil funkcijo pri 38 letih in nima niti mednarodne izobrazbe niti mednarodnih delovnih izkušenj. Raziskava potrjuje, da raznolikosti v upravah pri nas skoraj ni, malo je žensk in skoraj ni tujcev. Izobrazbeno in starostno pa je preveč podobnosti, da bi kljub morebitni komplementarnosti strokovnih profilov dosegli tudi učinek potrebne raznolikosti. Da bi dvignili standarde na področju iskanja in selekcije uprav, je Združenje nadzornikov Slovenije v pomoč nadzornim svetom in kadrovskim komisijam oblikovalo Praktične napotke za nadzorne sveta pri kadrovanju uprav. Svoje izkušnje sta nam na konferenci predstavila Ulrich Dade, ugleden mednarodni strokovnjak, svetovalec in "lovec na glave" iz Amropa iz Hamburga in Igor Mihajlović, predsednik nadzornega sveta Zavarovalnice Triglav.

Ulrich Dade je poudaril pomen nasledstva: »Prva izbira mora biti notranji kandidat kot naslednik, če ne, nekdo ni opravil svoje naloge. Potem iščemo zunanje kandidate.« Igor Mihajlović je izpostavil mandatarski sistem pri imenovanju članov uprave: »Če nadzorni svet zavrne predlog predsednika uprave, je v primeru bistvenih razhajanj prav, da ta nadzornemu svetu ponudi svoj odstop.«

Rdeča nit konference so bile novosti upravljanja v različnih segmentih družb:

1. D
ržavne družbe: Predstavili smo Zakon o slovenskem državnem holdingu, na katerega je bil izglasovan veto Državnega sveta in se primerjali s finsko ureditvijo upravljanja državnega premoženja. 

Prof. dr. Rajko Pirnat je izrazil pomisleke o ustavni skladnosti ZSDH: »Vse finančno premoženje se vloži v SDH, država več nima kapitalskih naložb, ampak samo še delnice SDH. Ne v ZSDH in ne v Zakonu o javnih financah, ni prepovedi, da bi država s temi delnicami razpolagala. Ali to pomeni, da lahko komu proda delnice SDH?«. Markku Tapio, svetovalec iz sektorja za upravljanje premoženja v kabinetu finskega predsednika vlade,  je povedal: »Finska je potrebovala 20 let, da se je naučila upravljanja državnih podjetij. Politika je pod pritiskom javnosti, da naj v posamezni družbi, ki slabo posluje, uredi  razmere in pristojni minister se zaveda, da to ni njegova pristojnost in to tudi pove.«

2. Nejavne družbe in družinska podjetja: Predstavili smo nove Smernice za upravljanje nejavnih družb in dve zgodbi iz prakse, ki pritrjujeta da se dobro upravljanje splača. Podpredsednik European Family Bussinesses in lastnik uspešnega španskega družinskega podjetja, Alfonso Libano Daurella, nam je predstavil zakaj so družinska podjetja za upravljanje nekoliko drugačna. David Buckley, finančni direktor Studia Moderne pa nam je predstavil pot, ki so jo prehodili do učinkovitega upravljanja in je prepričala tuje investitorje, da so vstopili v lastništvo družbe.

3. Javne delniške družbe: Zanimalo nas je, kako družbe sledijo Kodeksu upravljanja javnih delniških družb. Analiza razkritij odstopanj skladnosti s kodeksom (Ljubljanska borza, 2012) kaže, da se je splošna raven usklajenosti s priporočeno dobro prakso korporativnega upravljanja v zadnjih letih zvišala, povečal se je tudi delež kvalitetnih pojasnil odstopanj. Kljub temu pa družbe še vedno ne razkrivajo vseh odstopanj oziroma jih ne smatrajo za pomembne. Vsebina izjav je v prvi vrsti namenjena vlagateljem, zato je pri spremljanju kvalitete razkritij pomembna predvsem aktivna vloga delničarjev.