Priročnik za poročanje o korporativnem upravljanju

Who’s Running the Company?

 

 

Priročnik je nastal v sodelovanju IFC GCGF in ICFJ kot pomoč pri poročanju novinarjem o korporativnem upravljanju in ozaveščanju o vplivu, ki ga le ta ima na družbe, delničarje in širšo javnost. Namenjen je izkušenim novinarjem in urednikom, da bi v svojih reportažah lažje preverjali in prepoznali dogodke, ki imajo lahko resne posledice tako za sam razvoj in obstoj družbe, kot tudi za delničarje ter ostale deležnike.

NOVO! - Kodeks upravljanja za nejavne družbe

Objavljeno: 13.05.2016

Slovenska podjetja, zavezana revidiranju, ki ne kotirajo na borzi, bodo po novem lahko uporabljala Kodeks upravljanja za nejavne družbe, ki vsebuje priporočila dobre prakse. S tem bodo zadostila zakonski zahtevi v okviru ZGD-1, da v poslovno poročilo vključijo izjavo o upravljanju, za katero morajo uporabiti javno objavljen referenčni kodeks upravljanja. Kodeks, ki so ga pripravili Gospodarska zbornica Slovenije, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Združenje nadzornikov Slovenije, so med drugim podprli v Slovenskem poslovnem klubu, Ameriški gospodarski zbornici, prav tako pa tudi v Slovenskem državnem holdingu in Družbi za upravljanje terjatev bank.

>>> Kodeks upravljanja za nejavne družbe


Vsako podjetje si mora samo izbrati kodeks, ki ga bo uporabljalo pri pripravi izjave o upravljanju. Izdajatelji kodeksa smo želeli tako raznolikim podjetjem ponuditi primeren referenčni kodeks. Poleg Kodeksa upravljanja za nejavne družbe lahko podjetja izberejo tudi interni kodeks multinacionalke, kodeks upravljanja iz drugih držav, lasten ali katerikoli drug kodeks upravljanja, ki je javno dostopen. Izjava o upravljanju naj razkriva odstopanja od priporočil izbranega kodeksa in daje kakovostna pojasnila glede teh odstopanj. Pri tem ne gre za nepotrebno administriranje ali omejevanje podjetij, temveč le možnost nadgradnje načina upravljanja podjetja. Kodeks ni zavezujoč in zato ne prinaša sankcij, vendar pa spoštovanje oziroma upoštevanje njegovih določil lahko pomeni številne prednosti za podjetja.

Kodeks v prvi vrsti predstavlja priložnost za podjetja, zavezana revidiranju (praviloma srednja in velika podjetja), ki ne kotirajo na borzi, da povečajo oziroma izboljšajo svoje možnosti za financiranje in investicijski potencial. Dobremu korporativnemu upravljanju pri financiranju teh podjetij sledijo banke in druge finančne institucije, ki se zavedajo, da je zdravo korporativno upravljanje ena izmed konkurenčnih prednosti posamezne družbe, zaradi česar lahko dosega boljše pogoje financiranja in hkrati bolje obvladuje tveganja.

Boljše korporativno upravljanje je lahko konkurenčna prednost slovenskih podjetij, kot tudi slovenskega gospodarskega prostora kot celote v očeh mednarodnih pripravljavcev lestvic konkurenčnosti.

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, Zdravko Počivalšek: »Učinkovito korporativno upravljanje je pomembno za vse, tako za javne kot nejavne družbe. Prvi korak v želji k izboljšanju korporativnega upravljanja je bil storjen že s sprejemom novele Zakona o gospodarskih družbah lani poleti. Novela zakona je namreč razširila krog družb, ki so zavezane razkriti sistem upravljanja v letnem poročilu in pripraviti izjavo o upravljanju.
Kodeks upravljanja za nejavne družbe je plod tvornega sodelovanja gospodarstva, stroke in državne uprave. Vsebuje priporočila dobre prakse upravljanja za družbe. Čeprav ni obvezen, pa sem prepričan, da bo upoštevan in bo prispeval k boljšemu korporativnemu upravljanju nejavnih družb in s tem h krepitvi konkurenčnosti sloven skega gospodarstva.«

Predsednik GZS, Marjan Mačkošek: »Že raziskava McKinsey & Company je pokazala, da korporativno upravljanje ostaja največja skrb institucionalnih investitorjev in ga postavljajo na isto raven kot finančne kazalnike, ki jih upoštevajo pri odločanju za naložbe. Zato je Kodeks korporativnega upravljanja za nejavne družbe več kot dobrodošlo orodje za privabljanje tujih investitorjev.«

Predsednik ZNS, Borut Jamnik: »Čeprav smo se v Sloveniji doslej predvsem osredotočali na upravljanje borznih in državnih družb, pa je oblikovanje učinkovitega sistema upravljanja enako pomembno tudi za nejavne družbe. Ravno te družbe predstavljajo 99 % vseh družb v Sloveniji in ustvarjajo največ delovnih mest in bruto domačega proizvoda, zato so izrednega pomena za konkurenčnost Slovenije. Mnoga slovenska uspešna podjetja se z aktivnim upravljanjem enostavno ne ukvarjajo, ker so usmerjena predvsem v izvajanje gospodarske dejavnosti, torej poslovanje. Nov kodeks jim bo omogočal primeren nabor dobre prakse in razmislek o tem kakšen sistem upravljanja imajo ter kako ga izboljšati. Tu smo na Združenju nadzornikov Slovenije sledili nekaterim evropskim državam in skozi javno razpravo z mnogimi deležniki na tem področju skupaj s partnerjema MGRT in GZS pri pravili nov avtonomni vir namenjen prav njim.«