Skupščina je najvišji organ upravljanja Združenja.SKUPŠČINA ZNS
Pristojnosti Skupščine so:
UPRAVNI ODBOR
Upravni odbor je najvišji izvršilni organ ZNS. Vodi delo ZNS med dvema skupščinama po programu in sklepih, sprejetih na skupščini. Vodi ga predsednik ZNS, skupaj s predsednikom pa upravni odbor sestavlja najmanj 6 in največ 14 članov, ki jih izvoli skupščina. Upravni odbor je za svoje delo odgovoren skupščini.
Upravni odbor je sklepčen, če seji prisostvuje najmanj polovica članov, odločitve pa sprejema z večino glasov vseh prisotnih članov. Upravni odbor lahko samostojno kooptira do tretjine članov v mandatnem obdobju, če je dozdajšnjim članom upravnega odbora prenehalo članstvo v ZNS oziroma je član upravnega odbora pisno izrazil željo, da mu preneha funkcija člana upravnega odbora.
Upravni odbor dela na sejah, ki jih sklicuje predsednik ZNS, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik ZNS, ki ga pooblasti predsednik ZNS. Upravni odbor se sestaja po potrebi, najmanj pa trikrat letno.
Pristojnosti upravnega odbora so:
Podrobnejša pravila o delu organov, delovnih teles in sekretariata Združenja lahko UO določi s poslovniki oziroma s sklepom.
NADZORNI ODBOR
Nadzorni odbor ima predsednika in dva člana. Izvoli jih skupščina ZNS. Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani upravnega odbora. Nadzorni odbor je sklepčen, če sta prisotna predsednik in en član.
Za veljavnost sklepov sta potrebna dva glasova. Nadzorni odbor enkrat letno poroča skupščini, ki ji je tudi odgovoren za svoje delo. Člani nadzornega odbora lahko sodelujejo na sejah upravnega odbora, ne morejo pa odločati.
Pristojnosti nadzornega odbora so:
ČASTNO RAZSODIŠČE
Častno razsodišče je neodvisni organ ZNS. Člane častnega razsodišča izvoli skupščina za dobo štirih let. Sestavljajo ga trije člani in trije namestniki. Člani izmed sebe izvolijo predsednika in podpredsednika.
Častno razsodišče vodi postopek in izreka disciplinske ukrepe v skladu s Poslovnikom o delu častnega razsodišča.
Častno razsodišče obravnava:
1. očitke o kršitvah članskih dolžnosti in
2. primere, ki lahko kakorkoli škodujejo ugledu ZNS.
Kršitev članske dolžnosti je lahko:
1. kršitev Pravil ZNS,
2. kršitev Kodeksa profesionalne etike ZNS,
3. neizpolnjevanje sklepov organov ZNS.
Disciplinski ukrepi, ki jih po izvedenem postopku v skladu s Poslovnikom o delu Častnega razsodišča izreče Častno razsodišče, so:
opomin,
javni opomin,
izključitev iz ZNS.
Član se yoper odločitev častnega razsodišča lahko pritoži na upravni odbor. Če je odločitev o očitani kršitvi članske dolžnosti ali o škodovanju ugledu ZNS izpodbijana s pritožbo in če upravni odbor odloči, da se primer vrne častnemu razsodišču v ponovno odločanje, o primeru ponovno odločijo člani častnega razsodišča, ki niso bili udeleženi v prvem odločanju.
>>> Poslovnik o delu Častnega razsodišča ZNS
Predsednik ZNS:PREDSEDNIK ZNS
Predsednik ZNS je imenovan za štiriletno mandatno obdobje z možnostjo ponovne izvolitve. Predsednik je skupaj z izvršnim direktorjem odgovoren za delovanje ZNS v skladu s Pravili in pravnim redom Republike Slovenije. Za svoje delo je odgovoren skupščini in upravnemu odboru. Pri delu mu pomagajo podpredsedniki upravnega odbora, izvršni direktor in podporne službe ZNS.
IZVRŠNI DIREKTOR
Izvršni direktor ZNS:
Upravni odbor imenuje izvršnega direktorja ZNS za petletno mandatno obdobje z možnostjo ponovne izvolitve. Izvršni direktor je skupaj s predsednikom odgovoren za delovanje ZNS v skladu s Pravili in pravnim redom Republike Slovenije. Za svoje delo je odgovoren upravnemu odboru in skupščini.
SVETI, SEKCIJE IN DRUGE OBLIKE DELA ZNS
Upravni odbor ZNS za podporo izvajanju določenih aktivnosti oblikuje Strokovni svet in Programski svet. Znotraj ZNS se lahko organizirajo sekcije, delovne skupine, komisije in druge oblike dela ZNS, ki lahko svoje delo uredijo z lastnimi poslovniki.
PROGRAMSKI SVET
Programski svet sestavlja sedem (7) do devet (9) članov, ki jih imenuje Upravni odbor ZNS (v nadaljevanju UO) za obdobje štirih (4) let. Mandat se lahko obnovi.
Člani Programskega sveta izmed sebe izvolijo predsednika kot koordinatorja delovnih sestankov. Za člane Programskega sveta je lahko imenovan strokovnjak z najmanj VII. stopnjo strokovne izobrazbe in najmanj pet let delovnih izkušenj s področja neposredne ali posredne povezave z gospodarstvom.
Naloge Programskega sveta so:
oblikovanje in potrditev Programskih sklopov za certificiranje ter odgovornost za njihovo strokovno verodostojnost,
imenuje člane Izpitne komisije in Komisije za dokazila,
sprejema Izpitni red in Pravilnik o priznavanju izobraževanja za obnavljanje certifikata,
obravnavanje in reševanje pritožb kandidatov glede kršenja pravic v postopku,
sodeluje pri programski zasnovi seminarjev, posvetov in programov usposabljanja.