Sporočila za javnost - arhiv

Združenje nadzornikov Slovenije

25. september 2012

Stališče Upravnega odbora ZNS
o dopolnjenem predlogu Zakona o slovenskem državnem holdingu (ZSDH)

  

DOBRODOŠLA ŠIRŠA DISKUSIJA
Upravni odbor ZNS podpira odločitev Vlade RS za širšo diskusijo o dopolnjenem predlogu Zakona o slovenskem državnem holdingu (dopolnjen predlog zakona z dne 25.9.2012) ne le med parlamentarnimi strankami, ampak tudi med različnimi deležniki in socialnimi partnerji. Iskanje najboljše rešitve učinkovitega upravljanja državnega premoženja je za Slovenijo eden od pomembnih izzivov, ki ga je potrebno videti z mnogih gledišč, da bi bila njegova implementacija uspešna. Zakonodajni okvir mora biti oblikovan tako, da ne bo dopuščal dvoumnosti pri izvajanju in prehodu na novo ureditev. ZNS se v nadaljevanju opredeljuje do vsebine zakona predvsem z vidika ureditve korporativnega upravljanja in ne drugih vsebin ali posebnosti tega zakona.

SPLOŠNA OCENA
ZNS je na posamezne člene delovne verzije predloga zakona z dne 30.7.2012 podalo pripombe z dne 3.8.2012, kiso bile skoraj v celoti upoštevane, kar kaže na posluh s strani delovne skupine za upravljanje državnega premoženja strokovnim argumentom drugih deležnikov.
Dopolnjen predlog zakona glede na prejšnje verzije dodatno določa prenos naložb RS v imetništvo SDH, nekatera nova načela upravljanja, sistem ocenjevanja tveganj, konflikt interesov, protikorupcijsko klavzulo in prepoved pravnih poslov. Pomemben popravek je zagotovo izločitev člena, ki je med drugimi dejavnostmi SDH institucionaliziral tkim. slabo banko in ohranitev KAD d.d. kot samostojne družbe in Modre zavarovalnice d.d. kot njene hčerinske družbe. Z vidika korporativnega upravljanja je dobrodošla rešitev, da so družba in njeni člani uprave in nadzornega sveta zavezani k spoštovanju Kodeksa upravljanja javnih družb, kar predstavlja visok standard korporativnega upravljanja. Prav tako ocenjujemo za pravo odločitev, da člani uprave SDH niso člani nadzornih svetov družb, ki jih upravljajo niti drugih konkurenčnih družb. Njihovi prejemki pa niso obravnavani po Zakonu o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah (ZPPOGD), ki omejuje pristojnosti nadzornega sveta pri motiviranju uprav in vpliva na oblikovanje nabora kandidatov.

NUJNOST JAVNE RAZPRAVE O  KODEKSU IN SMERNICAH UPRAVLJANJA
Seveda bo oceno celotnega koncepta korporativnega upravljanja s kapitalskimi naložbami možno narediti šele, ko bodo sprejeti vsi akti upravljanja, ki bodo predstavili vsebino upravljanja oz. na kakšen način bo država omogočala njegovo izvajanje v praksi. Čeprav kodeks upravljanja in smernice upravljanja naložb sprejema Državni zbor RS na predlog Vlade, pa je potrebno o njihovi vsebini omogočiti javno obravnavo med vsemi zainteresiranimi deležniki s področja stroke. Samo na tak način bo sistem upravljanja v največji možni meri strokovno podprt, kar bo pripomoglo k širšemu konsenzu pri njegovem izvajanju v praksi.

POUDAREK RAZVOJU NOVE KULTURE UPRAVLJANJA
Osnovni cilj spremembe sistema upravljanja je, da postane upravljanje učinkovitejše, kar pa je le deloma odvisno od normativne urejenosti in v največji meri od kulture upravljanja, ki se oblikuje skozi daljše časovno obdobje uveljavljenosti ureditve upravljanja, ki se je morajo vsi deležniki navaditi in posvojiti skozi uporabo v praksi. Nenehno spreminjanje normativnega okvirja v krajšem časovnem obdobju slabo vpliva na razvoj kulture korporativnega upravljanja, saj udeležencem in deležnikom ne omogoča potrebnega časa za postopno spreminjanje obstoječe prakse in povzroča občutek nezanesljivosti, da bo sedanja ureditev dolgoročna in da se ji splača slediti.
Za spremembo kulture je potreben čas, nenehno izobraževanje in sledenje dobrim praksam na tem področju kot tudi potrpežljivost in pripravljenost na sprejemanje sprememb.

NEKATERE POMANJKLJIVOSTI PREDLOGA ZAKONA

  •  V 4. členu, ki določa načelo preglednosti, je bil glede na prejšnje verzije izbrisan stavek »Akti upravljanja naložb iz prejšnjega odstavka tega člena se javno objavijo.« Skladno 10. členu ostaja javen le letni načrt in skladno 25. členu bo nadzorni svet SDH objavil merila in postopke, ki jih morajo kandidati izpolnjevati. Potrebno je omogočiti javnost temeljnih aktov upravljanja po katerih je mogoče ocenjevati kvaliteto upravljanja in skladnost ravnanj organov SDH, še pred njihovim sprejemom pa odprto razpravo o njihovi vsebini med vsemi zainteresiranimi deležniki s področja stroke.
  • 21. člen določa sestavo nadzornega sveta SDH, ki je v večini sestavljen iz članov, ki jih imenuje državni zbor na predlog vlade (4 člani, od tega eden na predlog Ekonomsko socialnega sveta) in poslanskih skupin (4 člani) ter enega člana komisija DZ za nadzor javnih financ. Takšna ureditev ne omogoča depolitizacije sestave nadzornega sveta SDH. Prav tako na predlog OECD dodana postavka, da član nadzornega sveta ne sme biti funkcionar v izvršni veji oblasti, politizacije funkcije ne odpravlja, saj zajema le funkcionarje po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK). Zato bi bilo primerno, da se določi razmerje v prid več kandidatom (tretjina) članov nadzornega sveta SDH, ki bi jih predlagali drugi deležniki in ne poslanske skupine ali vlada. Seveda ostaja odprto vprašanje kdo bi to lahko bil. 21. člen določa, da se vsakih 20 mesecev zamenja tri člane  nadzornega sveta, kar je za zamenjane člane nadzornega sveta kratek čas za opravljanje funkcije, saj je krajši od dveh let in se postavlja vprašanje smotrnosti takšne določbe.
  • 25. člena je pomanjkljiv v delu, da jasno ne opredeljuje nadaljnjega postopka odločanja izbora primernih kandidatov in nosilce odločanja (uprava SDH, NS SDH,...), saj je akreditacijska komisija zgolj posvetovalno telo. Prav tako člen ne določa transparentnosti postopka, saj ne določa komu bo priporočilo akreditacijske komisije razkrito poleg nosilcev odločanja – npr. javna objava na spletni strani SDH
  • 37.a člen določa mandat prvih članov nadzornega sveta SDH, da trem preneha mandat po 20 mesecih od izvolitve, kar določa že 21. člen, na način, da se pri tem upošteva abecedni vrstni red članov. Naslednjim trem članom nadzornega sveta po abecednem vrstnem redu priimka traja mandat 40 mesecev od njihovega imenovanja. Takšna rešitev je nenavadna, saj daje prednost članom s priimkom, ki so po abecednem vrstnem redu kasnejši. Predvideva se, da je bil namen zakonodajalca zagotoviti kontinuiteto in ne menjavo celotnega nadzornega sveta naenkrat, predlagana rešitev povzroča neenakopraven položaj imenovanih članov nadzornega sveta glede dolžine prvega mandata.

REDAKCIJSKI POPRAVKI

  • Zadnji odstavek 21. člena določa, da politiko prejemkov nadzornega sveta SDH določa skupščina in da zanje ne velja ZPPOGD, ki v resnici sploh ne določa plačila organom nadzora, ampak samo poslovodstvu, zato je potrebno to izbrisati.
  • V 23. členu se v 5. odstavku navaja prva različica Kodeksa upravljanja javnih delniških družb iz leta 2004, ki jo je potrebno nadomestiti z zadnjo z dne 8.12.2009.
  • V 2. odstavku 25. člena  je mogoče, da gre vsebinsko za revizijsko komisijo in ne komisijo za tveganja kot je zapisano. V 3. odstavku 25. člena je zapisano, da gre za strokovna mnenja akreditacijske komisije o primernosti kandidatov za člane organov gospodarskih družb, kar je pomanjkljiva definicija, saj ne določa ali gre za člane organov nadzora ali vodenja. Glede na vsebino predvidevamo, da gre za člane organov nadzora.

Upravni odbor ZNS


Uporabne povezave:

 

Kontaktna oseba za medije:
mag. Irena Prijović, generalna sekretarka ZNS
T: +386 1 530 86 38
M: +386 41 361 059
E: irena.prijovic@zdruzenje-ns.si

____________________________________________________________________________

O Združenju nadzornikov Slovenije
Združenje nadzornikov Slovenije je strokovna, nepridobitna in nevladna organizacija, ki povezuje člane nadzornih svetov in upravnih odborov ter druge deležnike korporativnega upravljanja. Ima 600 članov in 12 korporativnih članov, ki so pravne osebe dolgoročno zainteresirane za razvoj korporativnega upravljanja pri nas. Od leta 2007 je član
European Confederation of Directors' Associations iz Bruslja in regijski partner Global Corporate Governance Foruma.

ZNS spremlja in razvija stroko in dobro prakso s področja korporativnega upravljanja in delovanja nadzornih svetov. Svoje člane spodbuja k pridobivanju novih znanj in jih izobražuje, usposablja za profesionalno opravljanje funkcije ter njihova znanja certificira. Interese svojih članov posreduje pristojnim državnim organom in strokovnim institucijam ter z njimi strokovno sodeluje.

Obvestila ZNS, prejemajo vsi člani ZNS, ki so potrdili da ZNS lahko shranjuje, zbira in obdeluje osebne podatke (1. člen)  za namene obdelave (2. člen), kot je določeno v izjavi o Upravljanju in varovanju osebnih podatkov. Za spremembo vaših nastavitev kliknite na povezavo 'Moj profil', če se želite odjaviti iz seznama prejemnikov obvestil pa na povezavo [Odjava]