SPLOŠNA OCENA PREDLOGA ZSDH-1
Predlog ZSDH-1 v 23. členu pomembno zaostruje odškodninsko odgovornost organov vodenja in nadzora v teh družbah in natančneje definira proces, ki naj bi tem družbam omogočil povračila škod kot obveznost dokumentirane obrazložitve razlogov za morebiten odstop od uveljavljanja odgovornosti.
Pomemben napredek je 5. poglavje predloga ZSDH-1 z ukrepi za krepitev integritete in odgovornosti ter omejevanje tveganj za korupcijo, nasprotje interesov in zlorabo notranjih informacij pri upravljanju naložb države, ki predstavlja novo varovalo za upravljanje tovrstnih tveganj. Deluje preventivno in dolžnost razkritja in izogibanja nasprotju interesov natančneje kot je to predpisano z ZGD-1 in kodeksi upravljanja nalaga ne le organom vodenja in nadzora SDH, ampak tudi organom v družbah, v katerih ima SDH večinski delež in prevladujoč vpliv. 52. člen zavezanost temu širi celo na zunanje pravne in fizične osebe, ki za SDH izvajajo pogodbene in svetovalne storitve. Enako velja za nadzor nad premoženjem, ki se z organov vodenja in nadzora SDH širi na organe družb, v katerih ima SDH večinski delež ali prevladujoč vpliv. Zanje se tako z dnem, ko nastopijo položaj uporabljajo relevantne določbe ZIntPK. Poudarjamo, da je potrebno zagotoviti veljavnost 56. člena predloga ZSDH-1, ki pravi, da se za gospodarske družbe, v katerih ima SDH prevladujoč vpliv ali večinski delež, ne uporablja ZDIJZ, ampak samo za SDH. Predlog ZDIJZ-c je v neskladju s tem členom, zato se ne sme zgoditi, da bi bila ta določba pri nadaljnjem usklajevanju iz ZSDH-1 črtana (več v Stališču ZNS glede predloga ZDIJZ-c).
Prav tako je pomembno, da se ZPPOGD, ki določa prejemke poslovodnih organov v teh družbah s predlogom ZSDH-1 razveljavi, tako kot ne bo veljal za prejemke uprave SDH. Razveljavitev ZPPOGD se v celoti nadomesti s politiko prejemkov organom vodenja kot to določa 22. člen predloga ZSDH-1.
Glede na to, da bo SDH javna delniška družba želimo še posebej opozoriti na potrebno natančno preverjanje kaj uveljavitev ZSDH-1 pomeni v povezavi z drugo sistemsko zakonodajo s področja računovodstva, računovodenja, konsolidiranih izkazov, konkurenčne in prevzemne zakonodaje ter skupin po zakonu o finančnih konglomeratih.
ZNS se pri oblikovanju konkretnih pripomb k posameznim členom predloga zakona opredelil le do tistih določb, ki se nanašajo na upravljanje in ne na predlog zakona v celoti, ki zajema tudi nekatere druge pomembne določbe (npr. pripojitev KAD, PDP in D.S.U.; nadzor računskega sodišča,…).
