Sporočila za javnost - arhiv

Združenje nadzornikov Slovenije

Stališče Združenja nadzornikov Slovenije 
ZAKON O SLOVENSKEM DRŽAVNEM HOLDINGU-1
(ZSDH-1)

Ljubljana, 2. april 2014 - Združenje nadzornikov Slovenije (ZNS) ocenjuje, da se sprejeti ZSDH-1 v mnogočem razlikuje od začetne različice, iz njegove vsebine pa so razvidni določeni politični kompromisi, ki smo jim bili priča v času poldrugega leta njegovega sprejamanja. 


SPLOŠNA OCENA ZSDH-1

Novi zakon se od sedaj veljavnega razlikuje predvsem  v tem, da holding ne bo lastnik, ampak le upravljalec in prodajalec kapitalskih naložb RS. Zakonska ureditev je ostala nejasna glede razmerij med Slovenskim državnim holdingom (SDH) in Kapitalsko družbo (KAD), kar bi ob različnih interpretacijah razumevanja zakona v prvih mesecih po sprejetju zakona znalo povzročati določene težave. Zakon žal tudi ni razveljavil Zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZPPOGD), niti ni dal možnosti SDH, da oblikuje smiselne politike prejemkov v državnih družbah brez vsakokratnega političnega vplivanja na tem področju. Zakon v primerjavi s prvo različico zdaj sledi zgrešenemu pristopu k razkrivanju poslovanja družb v državni lasti, ki ga vzpostavlja predlog novele Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ).

Ne glede na te pomanjkljivosti pa zakon predstavlja novo institucionalno podlago na kateri (ponovno) lahko gradimo sistem upravljanja družb v državni lasti, kjer pa so največja pričakovanja glede njegovega izvajanja v praksi.

POMEN NADALJNJIH KORAKOV

Pomembno je, da se vsi zavedamo, da sprejem zakona predstavlja šele normativno osnovo za uveljavitev sprememb korporativnega upravljanj družb v državni lasti. Politična praksa zadnjih nekaj let, ko vsaka vlada na novo začne vzpostavljati zakonodajo na tem področju, nobena pa ne poskrbi za praktično izvajanje te zakonodaje v praksi, se mora končati.

Cilj mora biti sprememba kulture korporativnega upravljanja, ki naj bi postalo bolj pregledno in bolj učinkovito. Ključni dejavniki, od katerih je odvisna uspešnost sistema upravljanja v prihodnosti, so: imenovanje novega nadzornega sveta in uprave SDH; predlog strategije upravljanja kapitalskih naložb RS in izborni postopki ter skupščinske odločitve za imenovanja članov organov nadzora družb s kapitalsko naložbo države.

Bistveni prvi korak je, da SDH dobi nov nadzorni svet in upravo, ki bosta dejansko sposobna in motivirana za delovanje skladno z namenom in duhom zakona in ne sledenju posamičnih drugih interesov. Zakon postavlja številne omejitve in stroge kriterije za člane nadzornega sveta in uprave. Že zgolj to dejstvo in slab sloves upravljanja družb v državni lasti v preteklosti kot tudi dvom v iskrene namene politikov v strokovnih krogih so razlogi, da bo težko najti kompetentne posameznike za opravljanje teh funkcij. To bo mogoče edino doseči, če bo postopek iskanja in izbora pregleden in bo potekal po strokovnih in ne strankarskih merilih. Če bo SDH dobil kompetenten nadzorni svet, ki bo imenoval kompententno upravo, lahko začnemo razvijati in dopolnjevati sistem, ki bo preživel več kot le en politični mandat. V nasprotnem primeru lahko pričakujemo vrsto napak, ki bodo politikom spet služile kot argument za razkroj (še enega) sistema.

Strategija lastništva je drugi ključni dejavnik upravljanja družb v državni lasti. Če želimo strokovno upravljati določeno premoženje, so seveda potrebni jasno določeni cilji lastnika. Ad hoc določanje strateških ciljev in »nacionalnih interesov« onemogoča učinkovito upravljanje. Zato je nujno, da na strokovni podlagi sprejme strategija upravljanja teh naložb, s katero smo v zamudi že od leta 2010.

Tretji ključni dejavnik učinkovitega upravljanja državnega premoženja so kadrovski postopki, ki vključujejo akreditacijo in nominacijo kandidatov za nadzorniške funkcije kot tudi presojajnje predlogov za glasovanje na skupščinah družb s kapitalskimi naložbami države. Če se obstoječa praksa ne bo spremenila, bomo še vedno imeli politično usklajeno sestavo organov nadzora s člani, ki bodo imenovani nepregledno in z nasprotnimi predlogi na skupščinah tudi brez ustreznih kompetenc, raznolikosti izkušenj in osebnih značilnosti ter komplementarnosti njihovih strokovnih profilov. Kredibilnost postopkov in izbora članov organov nadzora pa je edino mogoča z doslednim sledenjem dobri praksi zapisani v 21. členu ZSDH-1, ki podaja natančna merila, dokazila in preverjenje komptenc za kandidate za nadzorniško funkcijo in prevzemanjem odgovornosti uprave SDH za uspešno ali neuspešno delovanje teh postopkov.

Zdaj ko smo priča že tretjemu sistemu upravljanja družb v državni lasti, naj se končno že nekaj spremeni in to na bolje. ZNS zato izraža pričakovanje, da bo v prihodnosti v ospredju osredotočenost na ustrezno izvajanje tega zakona v praksi, ne pa na nenehno sprejemanje normativnega okvira.

Združenje nadzornikov Slovenije


Povezave:

Kontaktna oseba za medije:
mag. Irena Prijović, generalna sekretarka ZNS
T: +386 1 530 86 38
M: +386 41 361 059
E: irena.prijovic@zdruzenje-ns.si

____________________________________________________________________________
O Združenju nadzornikov Slovenije
Združenje nadzornikov Slovenije je strokovna, nepridobitna in nevladna organizacija, ki povezuje člane nadzornih svetov in upravnih odborov ter druge deležnike korporativnega upravljanja. Ima 600 članov in 12 korporativnih članov, ki so pravne osebe dolgoročno zainteresirane za razvoj korporativnega upravljanja pri nas. Od leta 2007 je član
European Confederation of Directors Associations iz Bruslja in regijski partner Global Corporate Governance Foruma.

ZNS spremlja in razvija stroko in dobro prakso s področja korporativnega upravljanja in delovanja nadzornih svetov. Svoje člane spodbuja k pridobivanju novih znanj in jih izobražuje, usposablja za profesionalno opravljanje funkcije ter njihova znanja certificira. Interese svojih članov posreduje pristojnim državnim organom in strokovnim institucijam ter z njimi strokovno sodeluje.

Vaš elektronski naslov je ZNS pridobil v okviru opravljanja dejavnosti, na osnovi telefonskega razgovora, na podlagi priporočila, prijave na spletnih straneh, sodelovanja na dogodkih v organizaciji ZNS oz. drugačnega sodelovanja z ZNS ali iz javno dostopnih virov, iz baze PIRS v skladu s 109. čl. ZEKom. Podatke ZNS uporablja za namene neposrednega trženja v skladu z določili 72. čl. ZVOP in skladno s 45a. čl. ZVPot.
V primeru, da ste se »nezaželeno« znašli med prejemniki tega obvestila, se vam iskreno opravičujemo. V kolikor ne želite več prejemati naših obvestil, se lahko s seznama odjavite s klikom na povezavo 
[
Odjava] ali s sporočilom o odjavi na e-naslov:
info@zdruzenje-ns.si