Novi zakon se od sedaj veljavnega razlikuje predvsem v tem, da holding ne bo lastnik, ampak le upravljalec in prodajalec kapitalskih naložb RS. Zakonska ureditev je ostala nejasna glede razmerij med Slovenskim državnim holdingom (SDH) in Kapitalsko družbo (KAD), kar bi ob različnih interpretacijah razumevanja zakona v prvih mesecih po sprejetju zakona znalo povzročati določene težave. Zakon žal tudi ni razveljavil Zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZPPOGD), niti ni dal možnosti SDH, da oblikuje smiselne politike prejemkov v državnih družbah brez vsakokratnega političnega vplivanja na tem področju. Zakon v primerjavi s prvo različico zdaj sledi zgrešenemu pristopu k razkrivanju poslovanja družb v državni lasti, ki ga vzpostavlja predlog novele Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ).
Ne glede na te pomanjkljivosti pa zakon predstavlja novo institucionalno podlago na kateri (ponovno) lahko gradimo sistem upravljanja družb v državni lasti, kjer pa so največja pričakovanja glede njegovega izvajanja v praksi.
POMEN NADALJNJIH KORAKOV
Pomembno je, da se vsi zavedamo, da sprejem zakona predstavlja šele normativno osnovo za uveljavitev sprememb korporativnega upravljanj družb v državni lasti. Politična praksa zadnjih nekaj let, ko vsaka vlada na novo začne vzpostavljati zakonodajo na tem področju, nobena pa ne poskrbi za praktično izvajanje te zakonodaje v praksi, se mora končati.
Cilj mora biti sprememba kulture korporativnega upravljanja, ki naj bi postalo bolj pregledno in bolj učinkovito. Ključni dejavniki, od katerih je odvisna uspešnost sistema upravljanja v prihodnosti, so: imenovanje novega nadzornega sveta in uprave SDH; predlog strategije upravljanja kapitalskih naložb RS in izborni postopki ter skupščinske odločitve za imenovanja članov organov nadzora družb s kapitalsko naložbo države.
Bistveni prvi korak je, da SDH dobi nov nadzorni svet in upravo, ki bosta dejansko sposobna in motivirana za delovanje skladno z namenom in duhom zakona in ne sledenju posamičnih drugih interesov. Zakon postavlja številne omejitve in stroge kriterije za člane nadzornega sveta in uprave. Že zgolj to dejstvo in slab sloves upravljanja družb v državni lasti v preteklosti kot tudi dvom v iskrene namene politikov v strokovnih krogih so razlogi, da bo težko najti kompetentne posameznike za opravljanje teh funkcij. To bo mogoče edino doseči, če bo postopek iskanja in izbora pregleden in bo potekal po strokovnih in ne strankarskih merilih. Če bo SDH dobil kompetenten nadzorni svet, ki bo imenoval kompententno upravo, lahko začnemo razvijati in dopolnjevati sistem, ki bo preživel več kot le en politični mandat. V nasprotnem primeru lahko pričakujemo vrsto napak, ki bodo politikom spet služile kot argument za razkroj (še enega) sistema.
Strategija lastništva je drugi ključni dejavnik upravljanja družb v državni lasti. Če želimo strokovno upravljati določeno premoženje, so seveda potrebni jasno določeni cilji lastnika. Ad hoc določanje strateških ciljev in »nacionalnih interesov« onemogoča učinkovito upravljanje. Zato je nujno, da na strokovni podlagi sprejme strategija upravljanja teh naložb, s katero smo v zamudi že od leta 2010.
Tretji ključni dejavnik učinkovitega upravljanja državnega premoženja so kadrovski postopki, ki vključujejo akreditacijo in nominacijo kandidatov za nadzorniške funkcije kot tudi presojajnje predlogov za glasovanje na skupščinah družb s kapitalskimi naložbami države. Če se obstoječa praksa ne bo spremenila, bomo še vedno imeli politično usklajeno sestavo organov nadzora s člani, ki bodo imenovani nepregledno in z nasprotnimi predlogi na skupščinah tudi brez ustreznih kompetenc, raznolikosti izkušenj in osebnih značilnosti ter komplementarnosti njihovih strokovnih profilov. Kredibilnost postopkov in izbora članov organov nadzora pa je edino mogoča z doslednim sledenjem dobri praksi zapisani v 21. členu ZSDH-1, ki podaja natančna merila, dokazila in preverjenje komptenc za kandidate za nadzorniško funkcijo in prevzemanjem odgovornosti uprave SDH za uspešno ali neuspešno delovanje teh postopkov.
Zdaj ko smo priča že tretjemu sistemu upravljanja družb v državni lasti, naj se končno že nekaj spremeni in to na bolje. ZNS zato izraža pričakovanje, da bo v prihodnosti v ospredju osredotočenost na ustrezno izvajanje tega zakona v praksi, ne pa na nenehno sprejemanje normativnega okvira.
Združenje nadzornikov Slovenije
Povezave:
