|
Odziv Združenja nadzornikov Slovenije
na prakso korporativnega upravljanja v Luki Koper, d.d.
Ljubljana, 4. julij 2016 - V Združenju nadzornikov Slovenije opozarjamo, da sedanje stanje z nenapovedano stavko v Luki Koper povzroča škodo družbi, njenim delničarjem, strankam in drugim deležnikom družbe. Uprava, ki zastopa interese družbe, mora v sodelovanju z nadzornim svetom nemudoma poskrbeti, da je družba ustrezno vodena in upravljana ter urediti nastale razmere z zaposlenimi. Naša pravica kot državljanov, da izražamo svoja stališča in uveljavljamo osebne cilje, se nikakor ne sme zamenjevati s pravico do dela in cilji, ki jih preko zakonite stavke običajno uveljavljajo zaposleni.
Poudarjamo, da ima SDH kot upravljalec kapitalskih naložb države zakonsko pravico predlagati zamenjavo članov nadzornega sveta, kar predstavlja eno od najpomembnejših pravic delničarjev in osnovo za aktivno upravljanje naložb. Poseganje v to pravico s strani zaposlenih, ki imajo svoje predstavnike v nadzornem svetu ali s strani uprave družbe, ki jo člani nadzornega sveta nadzorujejo, je nezakonito in nelegitimno.
Predčasni odpoklici članov nadzornega sveta so izjeme, zato tudi 37. člen Politike upravljanja SDH določa javno razkritje vsebinskih razlogov za odpoklic. SDH, ki mu je bilo v upravljanje zaupano državno premoženje, mora torej predčasen odpoklic nadzornikov znati utemeljiti v interesu družbe in skladno s Strategijo upravljanja kapitalskih naložb države. Vsebinskost razlogov za zamenjavo članov nadzornih svetov je vedno v presoji delničarjev na skupščini, ki s 75 % večino lahko izglasujejo tak predlog in ne zaposlenih ali uprave. Poleg tega ustreznost razlogov lahko in mora presojati nadzorni svet SDH in nazadnje Vlada RS kot skupščina družbe. Ta organa sta tista, ki imata nalogo nadzora in sankcioniranja delovanja SDH kot delničarja. Nikakor pa tega ne morejo početi družbe, ki jih SDH upravlja in še manj njihovi organi ali zaposleni.
Zaostrovanje razmer ob predlagani predčasni zamenjavi treh nadzornikov družbe je pripeljalo do kaotičnih razmer, ki kršijo osnovna načela korporativnega upravljanja:
1) Upravljanje družb kot primarno postavlja zaupanje delničarjev do članov nadzornega sveta, ki jim s tem podelijo mandat in ne obratno, zaupanje članov nadzornega sveta do delničarjev. Spor med predsednico nadzornega sveta in upravljalcem državnega premoženja je s tega vidika neprimeren. Član nadzornega sveta, ki mu je onemogočeno neodvisno in samostojno delovanje in delovanje v dobro družbe, lahko s funkcije odstopi in pojasni razloge za svoj odstop
2) Preveč usklajeno delovanje med predsednikom uprave in predsednico nadzornega sveta pomembno zbližuje interese obeh in lahko postavlja dvom v prihodnjo kakovost nadzorovanja družbe.
3) Uprava ne sme sodelovati ali kakorkoli vplivati na kadrovske procese za člane nadzornega sveta, ki jo ali jo bodo v prihodnje nadzorovali.
4) Odstop predsednika uprave SDH takoj zatem, ko je dobil zaupnico nadzornega sveta SDH za predlagano zamenjavo nadzornikov v Luki Koper, bi bil v primeru izvedbe te zamenjave lahko razumljen kot smotrn umik z namenom, da bi se stvari v Luki Koper prihodnje hitreje zgladile. Njegov odstop v luči umika skupščinskega predloga napovedane zamenjave nadzornikov pa je bil nesmiseln in, kot se je izkazalo, neproduktiven v smislu pomiritve razmer.
5) Slabo za družbo je, da ima družba člane ali članice nadzornega sveta, ki jim največji delničar ne zaupa. Še slabše za družbo je, če delničar in nadzorniki v javnosti komunicirajo eden zoper drugega.
Kontaktna oseba:
mag. Irena Prijović, generalna sekretarka ZNS
T: + 386 1 530 86 38
M: +386 41 361 059
E: irena.prijovic@zdruzenje-ns.si
|
