Sporočila za javnost - arhiv

Če imate težave s prikazom sporočila, si ga lahko ogledate {online}.
  26.04.2017

Stališče Združenja nadzornikov Slovenije
glede problematike neodvisnosti člana uprave krovne družbe kot člana nadzornega sveta in revizijske komisije NS odvisne družbe skladno z ZGD-1 in ZZavar-1

Strokovni svet Združenja nadzornikov Slovenije v nadaljevanju podaja svoje stališče glede problematike neodvisnosti člana nadzornega sveta in člana revizijske komisije odvisnih družb skladno z določbami Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09– uradno prečiščeno besedilo, z vsemi nadaljnjimi veljavnimi spremembami; ZGD-1) in Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15; ZZavar-1).
________________________________________________________________________________

1.a Neodvisnost člana nadzornega sveta - zakonitost:

ZGD-1 določa pogoje za člane nadzornih svetov na dveh mestih, in sicer v 255. in 273. členu. Pogoji so določeni v obliki izključitvenih kriterijev. Dve od alinej v navedenih členih sicer izrecno govorita o nezdružljivosti članstva s članstvom v organih drugih oseb, a noben od navedenih členov ne prepoveduje članstva članov nadzornega sveta, uprave, niti članstva širšega poslovodstva družbe v nadzornem svetu odvisne družbe.

66. člen ZZavar-1 med drugim pravi, da funkcije člana nadzornega sveta zavarovalnice ne more opravljati oseba, ki je v razmerju tesne povezanosti s pravno osebo, v kateri ima zavarovalnica več kot 5 % delež glasovalnih pravic ali v kapitalu in ki nima položaja podrejene družbe znotraj skupine kot jo opredeljuje zakon, ki ureja finančne konglomerate. Položaj podrejene družbe opredeljuje 11. točka 2. člena Zakona o finančnih konglomeratih (Uradni list RS, št. 43/06, 87/11 in 56/13; ZFK), ki pravi, da je podrejena oseba:
- podrejena družba v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe,
- oseba, nad katero nadrejena oseba po mnenju nadzornih organov dejansko izvaja prevladujoč vpliv, ali
- je podrejena oseba podrejene osebe.

Sklic na ZGD-1 je nekoliko ponesrečen, saj ta o podrejenih osebah govori le v členu o konsolidaciji, drugače pa govori o odvisni družbi. Tako ZGD-1 kot ZZavar-1 torej ne prepovedujeta članstva članov nadzornega sveta v nadzornem svetu odvisne družbe.
Hkratno članstvo člana nadzornega sveta krovne družbe v nadzornem svetu hčerinske družbe je torej zakonito.

1.b Skladnost s priporočeno prakso in neodvisnost:

Naslednje vprašanje je, ali članstvo članov uprave krovne družbe v nadzornem svetu odvisne družbe lahko pripelje do nasprotja interesov ali razmerja odvisnosti. To ni pomembno le z vidika transparentnosti, temveč tudi iz vidika zakonitosti sestave revizijske komisije, kot je navedeno v naslednji točki 2.a. Člani nadzornega sveta morajo ves čas trajanja svojega mandata pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika (263. člen ZGD-1). Skrbnost vestnega in poštenega strokovnjaka ni samo merilo za presojo protipravnosti in stopnje krivde, ampak je tudi pravni standard, ki ob odsotnosti izrecnih pravnih pravil na abstraktni ravni določa potrebno ravnanje, ki naj bo takšno, kot se pričakuje od dobrega strokovnjaka. Pravilo stroke, ki je preko pravnega standarda povzdignjeno v pravno pravilo, pa narekuje, da se morajo člani nadzornih svetov izogibati vsakemu konfliktu interesov.

Avtonomni pravni vir, ki določno opredeljuje nasprotje interesov in pojem neodvisnosti, je Kodeks upravljanja javnih delniških družb (Borzni kodeks). Nasprotje interesov skladno z Borznim kodeksom obstaja, kadar je nepristransko in objektivno opravljanje nalog oziroma odločanje izključno v interesu družbe znotraj opravljanja funkcije posamezne osebe ogroženo zaradi vključevanja osebnega ekonomskega interesa, interesa družinskih članov ali zaradi posebne naklonjenosti ali kakršnih koli drugih interesov, povezanih z drugo fizično ali pravno osebo. Opredelitev nasprotja interesov v Borznem kodeksu je skladna opredelitvi tega pojma v ZGD-1. Bolj natančno so posamezni kriteriji nasprotja interesov opredeljeni v Prilogi B Borznega kodeksa. Alineja č Priloge B3 tako opredeljuje, da člani nadzornega sveta nikakor ne smejo biti večinski delničarji ali jih zastopati. Član uprave krovne družbe ima torej glede na priporočeno prakso nasprotje interesov.

Borzni kodeks opredeljuje neodvisnost članov nadzornega sveta in njegovih komisij v načelu 22 in 23 ter v prilogi B. Odvisnost kandidata oziroma člana nadzornega sveta in komisije je podana, če je nasprotje interesov skladno s Prilogo B Kodeksa trajnejšega (in ne zgolj prehodnega) značaja in je relevantno. Merila za presojo relevance nasprotja interesov so predvsem:
• vrsta in številčnost ravnanj in odločitev, na katere se nasprotje interesov (lahko) nanaša;
• verjetnost dejanske realizacije nasprotja interesov in
• vpliv nasprotja interesov na sposobnost objektivne presoje uprave in poslovanja družbe.

Okoliščine, ki so navedene v Prilogi B3 in B4, vedno ustvarjajo domnevo odvisnosti. Domneve so izpodbitne, če član nadzornega sveta dokaže, da nasprotje interesov kljub obstoju katerega od kriterijev v točkah B3 in B4 ni trajno in hkrati ni relevantno.

Na podoben način kriterije nasprotja interesov in odvisnosti navaja tudi Kodeks upravljanja družb s kapitalsko naložbo države (Kodeks SDH) v 2. točki. Skladno s kodeksom SDH gre za nasprotje interesov, ko so podane okoliščine, v katerih zasebni interes osebe vpliva ali ustvarja videz da vpliva na nepristransko opravljanje njenih nalog v družbi. Pri tem je zasebni interes osebe premoženjska ali nepremoženjska korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične osebe ali pravne osebe ali druge entitete, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike oziroma interes, ki je posledica vključevanja čustev, politične ali nacionalne (ne)naklonjenosti. Opredelitev nasprotja interesov v tem Kodeksu je bližja opredelitvi tega pojma v Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo; ZintPK). Tudi Kodeks SDH (ne)odvisnost povezuje z nasprotjem interesov preko istih mehanizmov relevance in trajnosti.

Glede na citirano se torej postavlja vprašanje ali vloga v nadzornem svetu odvisne družbe lahko na kakršen koli način preko ekonomskih osebnih ali drugih vplivov povzroči, da delovanje člana nadzornega sveta v krovni družbi ni popolnoma objektivno in v interesu krovne družbe. Pri tem je potrebno ugotoviti, da je položaj člana nadzornega sveta bistveno drugačen od položaja člana poslovodstva ali širšega poslovodstva v krovni družbi. Njegova naloga namreč ni vodenje krovne družbe in koncerna v celoti, temveč neodvisen nadzor krovne družbe. Poleg tega je funkcija nadzornika v odvisni družbi lahko časovno, ekonomsko in vplivno bistveno bolj ekvivalentna funkciji nadzornika v krovni družbi. Nenazadnje pa opravlja vlogo delničarja v odvisni družbi uprava krovne družbe. Ta je torej tista, ki članu lastnega nadzornega sveta zagotovi dodatno funkcijo in ekonomsko korist. Pri tem lahko pride do konflikta med interesom člana nadzornega sveta, da nepristransko nadzira upravo in interesom člana nadzornega sveta, da si pridobi dodatno funkcijo in ekonomsko korist. Stališče, da članstvo v nadzornem svetu krovne družbe in odvisne družbe hkrati ne pomeni konflikta interesa, bi lahko pripeljalo celo do nevarnosti, da bi člani nadzornih svetov izkoristili svoj vpliv na uprave in preko neformalnih ali formalnih navodil skušali doseči lastno imenovanje v nadzorne svete odvisnih družb, kar bi bilo v izrecnem nasprotju z ZGD-1.

Funkcija člana nadzornega članstva v nadzornem svetu odvisne družbe torej lahko povzroči, da je ta oseba v nasprotju interesov v vlogi člana nadzornega sveta krovne družbe. Po našem mnenju taka oseba tudi ni neodvisna skladno s priporočili dobre prakse.  

To ne pomeni, da tako članstvo ni zakonito. Pomeni pa, da mora tak član nadzornega sveta poskrbeti, da so izvedeni postopki, ki jih predvidevajo priporočila dobre prakse, kar pomeni da se nemudoma obvesti nadzorni svet, ki obravnava potencialni konflikt interesov.

Bistveno je tudi, da je družbenik krovne družbe seznanjen s potencialnim nasprotjem interesov. Družbeniki ali delničarji krovnih družb koncernov lahko želijo, da iste osebe (običajno zunanji strokovnjaki, ki jim družbeniki zaupajo) opravljajo funkcijo nadzora v krovni družbi in odvisnih družbah.

2.a Neodvisnost člana revizijske komisije - zakonitost:

Člane revizijske komisije skladno z 280. členom ZGD-1 in 70. členom ZZavar-1 imenuje nadzorni svet. Člani revizijske komisije so v skladu z 280. členom ZGD-1 lahko le člani nadzornega sveta, ki so neodvisni od revidiranega subjekta in so ustrezno usposobljeni za področje delovanja revidiranega subjekta.
Neodvisnost člana revizijske komisije od revidiranega subjekta skladno s Stališčem Združenja nadzornikov Slovenije (z dne 20.8.2015) lahko razumemo le kot neodvisnost od družbe, v kateri imajo člani revizijske komisije funkcijo. Pojem neodvisnost pa ni opredeljen niti v ZGD-1, niti v ZZavar-1.

Kot je navedeno zgoraj Borzni kodeks in ne zakonodaja opredeljuje pojem (ne)odvisnosti v načelu 22 in 23 ter v prilogi B. Odvisnost kandidata oziroma člana nadzornega sveta in komisije je podana, če je nasprotje interesov skladno s Prilogo B Kodeksa trajnejšega (in ne zgolj prehodnega) značaja in je relevantno (glej točko 1b). Okoliščine, ki so navedene v Prilogi B3 in B4, vedno ustvarjajo domnevo odvisnosti. Domneve so izpodbitne, če član nadzornega sveta dokaže, da nasprotje interesov kljub obstoju katerega od kriterijev v točkah B3 in B4 ni trajno in hkrati ni relevantno. Kriterij neodvisnosti pod č) iz priloge B3 Kodeksa zahteva, da član nadzornega sveta ni večinski delničar in tudi ne zakoniti zastopnik večinskega delničarja. Zato po našem mnenju zakoniti zastopnik večinskega delničarja ni zakonit član (ali predsednik) revizijske komisije odvisne družbe.


Strokovni svet Združenja nadzornikov Slovenije

Obvestila ZNS, prejemajo vsi člani ZNS, ki so potrdili da ZNS lahko shranjuje, zbira in obdeluje osebne podatke (1.čl.)  za namene obdelave (2.čl.), kot je določeno v izjavi o Upravljanju in varovanju osebnih podatkov. Za spremembo vaših nastavitev se prijavite na vaše članske strani, če se želite odjaviti iz seznama prejemnikov obvestil pa na povezavo {unsubscribe}.