Sporočila za javnost - arhiv

Združenje nadzornikov Slovenije
17. november 2010

STALIŠČE UO ZNS
v zvezi z rezultati Raziskave o nagrajevanju uprav in nadzornih svetov v javnih delniških družbah 2007-2009

Združenje nadzornikov Slovenije (ZNS) in Združenje Manager sta danes, 17. novembra, na posvetu predstavila rezultate Raziskave o nagrajevanju uprav in nadzornih svetov v javnih delniških družbah 2007-2009. Raziskava je pokazala, da so se v letu 2009 posledice finančne krize pokazale tudi v znižanju prejemkov uprav in nadzornikov. Predstavljamo vam povzetek ugotovitev raziskave in predloge sprememb za ureditev tega področja za podjetja v večinski državni lasti, kjer trenutna ureditev še ni usklajena s priporočili domače in tuje dobre prakse1.


REZULTATI RAZISKAVE O STROŠKIH NADZORA

Prejemki nadzornikom v javnih delniških družbah so se med leti 2007 (15.354 EUR) in 2009 (9.346 EUR) v povprečju znižali za 40 odstotkov. To znižanje pa še ne vključuje v celoti posledic Sklepa Vlade RS z dne 22.1.2009 glede omejevanja plačil nadzornikom v podjetjih v večinski lasti države kot tudi v družbah, kjer država nima prevladujočega deleža, pa je s skupščinskim sklepom vseeno prišlo do spremembe politike prejemkov nadzornikov. V večini podjetij, na katere se sklep nanaša, so se  spremembe plačil nadzornikov  začele uveljavljati šele za drugo polovico leta 2009, kar se bo odrazilo predvsem v letu 2010. V vzorcu družb za leto 2009 je namreč 55 odstotkov družb z neposrednim ali posrednim lastništvom države (delež države vključuje delež KAD in SOD). Samo v 24,5 odstotkih družb v vzorcu pa ima država 25 in več odstotni delež.
Praksa v tem obdobju je pokazala na neustrezna razmerja med plačili članov uprav in nadzornih svetov. V letu 2009 je bilo povprečno razmerje med letnimi bruto prejemki člana uprave in člana nadzornega sveta 51-kratnik. V evropski praksi se je izoblikovalo  razmerje kot 12-kratnik, kar pomeni, da je mesečna bruto plača člana uprave enaka letnemu plačilu člana nadzornega sveta. V povprečju je član nadzornega sveta v teh družbah letno prejel 0,41-kratnik povprečne letne bruto plače zaposlenega v družbi. Prejemki nadzornikov v letu 2007 so bili odvisni od uspešnosti poslovanja družb, zaradi udeležbe v dobičku kot pomembnega dela prejemkov, medtem ko je bila njihova višina v letih 2008 in 2009 predvsem odvisna od velikosti družbe, kar se pojasnjuje z obsegom in kompleksnostjo nadzora. Na nižje povprečne prejemke nadzornikov je vplivala koncentracija lastništva prvih teh lastnikov. Viden vpliv državnega lastništva na višino plačil nadzornikom se z upoštevanjem omenjenega vladnega sklepa pričakuje v letu 2010.



PREDLOG SPREMEMB ZA UREDITEV PLAČIL ČLANOV NADZORNIH SVETOV ZA PODJETJA V VEČINSKI DRŽAVNI LASTI

Člani UO ZNS opozarjajo na prenehanje veljavnosti Sklepa Vlade RS z dne 22.1.2009 glede omejevanja plačil nadzornikom v podjetjih v večinski lasti države, ki se izteče 31.12.2010.  Državi predlagajo, da politiko prejemkov članov nadzornih svetov v družbah v večinski lasti države primerno uredi s priporočili v Kodeksu upravljanja družb s kapitalskimi naložbami države, ki ga je zakonsko dolžna sprejeti Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS. Ustrezno ureditev tega področja že uveljavlja Kodeks upravljanja javnih delniških družb s tem, ko določa letno plačilo za opravljanje funkcije in sejnine kot nadomestilo za porabljen čas na seji. Višina plačila za opravljanje funkcije se skladno z ZGD-1 določi glede na naloge in kompleksnost nadzora ter v skladu s finančnim položajem družbe. Stroški nadzora v posamezni družbi pa naj bi odražali tudi primerna razmerja v odnosu do stroškov vodenja družbe.


REZULTATI RAZISKAVE O STROŠKIH VODENJA

V povprečju so se  bruto prejemki članov uprav med leti 2008 (181.59 EUR) in 2009 (158.512 EUR) znižali za 12,7 odstotkov. Bruto prejemki uprav v letu 2009 so bili tako še nižji kot v letu 2007 (167.408 EUR). Delež variabilnih prejemkov na člana uprave v družbah, kjer so ta podatek razkrivali, je bil leta 2007 v povprečju 49.837 EUR, leta 2008 je znašal 54.435 EUR, v letu 2009 pa se je znesek v povprečju zmanjšal za okoli petkrat in je znašal le še 10.858 EUR.
Povprečni prejemki uprav so bili v tem obdobju najbolj odvisni od velikosti podjetja. Deloma se velikost prejemkov člana uprave pojasni z večjo kompleksnostjo poslovanja. V letu 2009 je višina povprečne plače zaposlenih značilno vplivala na višino prejemkov uprav. V tem letu je nanje značilno vplivala še donosnost sredstev, kar nakazuje, da je upad dobičkov dejansko povzročil upad plač članov uprav. Državno lastništvo (delež države vključuje delež KAD in SOD) je v letih 2008 in 2009 imelo negativni vpliv na prejemke članov uprav, vendar le-ta ni bil statistično značilen. To pomeni, da učinki Sklepa Vlade RS z dne 22.1.2009 glede sklepanja pogodb za poslovodne osebe v podjetjih v večinski lasti države, še niso izraženi v rezultatih za celotni vzorec javnih delniških družb, saj naj bi člani nadzornih svetov v teh družbah plačo članov uprav uskladili z majem 2009. Razlog je tudi ta, da od 49 podjetij v vzorcu leta 2009 kar 22 podjetij nima državnega lastništva in zato zanje ti ukrepi niso veljali. Le v 12 podjetjih pa delež države znaša 25 odstotkov in več.
Praksa nagrajevanja uprav v letu 2009 je v povprečju pokazala na razumna razmerja med povprečnimi prejemki uprav in zaposlenih v teh družbah. Povprečni bruto prejemki uprav so znašali 7,3-kratnik in neto prejemki uprav 5,4-kratnik povprečne bruto oz. neto plače zaposlenega v teh družbah.


PREDLOG SPREMEMB NAGRAJEVANJA ČLANOV UPRAV ZA PODJETJA V VEČINSKI DRŽAVNI LASTI

Člani UO ZNS ponovno opozarjajo na neprimernost Zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti RS in samoupravnih lokalnih skupnosti, ki določa plačo zaposlenega v družbi kot najpomembnejši dejavnik motiviranja uprav in premalo upošteva dejavnike uspešnosti poslovanja družbe z namenom dolgoročne vzdržnosti poslovanja ter s tem uveljavlja neuravnoteženo politiko prejemkov uprav. Raziskava je pokazala, da so bila razmerja med povprečnimi prejemki uprav in zaposlenih v celotnem vzorcu javnih delniških družbah razumna že pred uveljavitvijo tega zakona in niso bistveno odstopala od plačnih razmerij, določenih v omenjenem zakonu. Poleg tega zakon nadzornemu svetu omejuje in spreminja pristojnosti, ki jih ima po ZGD-1. Nadzorni svet mora imeti pravico, da avtonomno in v skladu s priporočili države uredi prejemke članov uprave in ne, da je način nagrajevanja uprav v teh družbah togo zakonsko reguliran.
Člani UO ZNS zato državi predlagajo, da Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS sprejme priporočila za nagrajevanje uprav v podjetjih v večinski državni lasti v skladu s Smernicami OECD za podjetja v državni lasti in obstoječimi priporočili Kodeksa upravljanja javnih delniških družb, ki naj nadomestijo  omenjeni zakon.

UO Združenja nadzornikov Slovenije

Povezave:

 

___________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

1 Kodeks upravljanja javnih delniških družb, december 2010;
Priporočilo Komisije ES o dopolnitvi priporočil 2004/913/ES in 2005/162/ES glede sistema prejemkov direktorjev javnih družb, april 2009;
Priporočilo Komisije ES o plačnih politikah v sektorju finančnih storitev, april 2009;
Priporočila ZNS za članstvo, delo in plačilo NS, junij 2007;
Priporočilo Komisije ES o spodbujanju ustreznega sistema prejemkov direktorjev javnih družb, december 2004; 
Smernice OECD za korporativno upravljanje družb v državni lasti, januar 2004.


Če ne želite več prejemati naših obvestil, se lahko s seznama odjavite s klikom na povezava Odjava. [Odjava]