STROKA
NOVO - Protokol za ravnanje članov NS ob izvajanju političnih in drugih pritiskov ter neetičnem vplivanju na neodvisno odločanje
Praktični vodnik po nasprotjih interesov
Neodvisnost NS in upravljanje nasprotij interesov
Povezane vsebine:
Neodvisnost člana nadzornega sveta skupaj z upravljanjem nasprotij interesov predstavljata pomembna instituta korporativnega upravljanja, saj zagotavljata, da bodo odločitve nadzornega sveta sprejete z dolžno skrbnostjo in pregledno. Položaj neodvisnosti ni definiran v zakonodaji, ampak v priporočilih dobre prakse (kodeksi upravljanja). Evropsko priporočilo glede neodvisnosti definira najpogosteje zaznane okoliščine in razmerja za člane nadzornih svetov, ki za člane organov nadzora predstavljajo položaj odvisnosti. Po njih smo povzeli definicijo neodvisnosti tudi v Slovenskem kodeksu upravljanja javnih delniških družb (priloga B) in jo še natančneje opremili s trajnostjo in relevantnostjo teh razmerij.
Vsak član nadzornega sveta mora ves čas trajanja mandata proaktivno presojati ali se v zvezi z določeno vsebino odločanja ali seznanitve na seji nadzornega sveta ne nahaja v (potencialnem) nasprotju interesov ter ustrezno ukrepati. Izjavo o neodvisnosti izpolni ob imenovanju še kandidat in enkrat letno v času trajanja mandata.
Priporočila dobre prakse:
- Stališče ZNS o upravljanju nasprotij interesov pri prehodu člana iz organa nadzora v organ vodenja in veriženju funkcij, 3.2.2020
- Protokol za ravnanje članov nadzornih svetov ob izvajanju političnih in drugih pritiskov ter neetičnem vplivanju na neodvisno odločanje, 2019
- Praktični vodnik po nasprotjih interesov, 2018 (eng)
- Slovenski kodeks upravljanja javnih delniških družb, 2016 (s pričetkom veljave 1.1.2017)
- Priporočilo Komisije ES o vlogi neizvršnih direktorjev ali članov NS javnih družb in o komisiji upravnega odbora ali NS, 2005
- Kodeks profesionalne etike ZNS, 2014
- Poročilo o upravljanju javnih delniških družb 2005 – neodvisnost članov nadzornih svetov v Sloveniji, 2005
- Primer kršitve integritete generalnega sekretarja politične stranke:
- >>> Kot nadzorniki imamo pravico varovati osebno integriteto, 27.9.2019
- >>> zaključne ugotovitve KPK, 9.1.2020
Komisija za preprečevanje korupcije RS (KPK), je ugotovila, da je ravnanje tedanjega generalnega sekretarja politične stranke LMŠ, ko je na predsednico nadzornega sveta družbe Uradni list RS po telefonu, dne 21. 8. 2019 ob 11:26, vršil pritisk na način, da ji je naročil imenovanje določene osebe za direktorja Uradnega lista RS, želel izvedeti za časovnico kadrovskega postopka in kdaj bo seja nadzornega sveta ter zahteval poročanje o kadrovskem postopku pred komunikacijo s Slovenskim državnim holdingom, predstavlja kršitev integritete, kot jo opredeljuje 3. točka 4. člena ZIntPK.
- Primer kršitve integritete županje občine Trbovlje:
- >>> Izjasnitev obravnavane osebe, 28.11 .2019
- >>> zaključne ugotovitve KPK, 19.12.2019
Komisija za preprečevanje korupcije RS (KPK), je ugotovila, da je županja Občine Trbovlje v obdobju od 25. 9. 2017 do 29. 9. 2017 takratnemu predsedniku nadzornega sveta Javnega podjetja Komunala Trbovlje poslala več sms sporočil, v katerih ga je spraševala o tem, kako bo glasoval na seji nadzornega sveta, in v katerih mu je sporočila, da gre podpora Občine Trbovlje določenemu kandidatu. Z navedenimi ravnanji je obravnavana oseba vršila politični pritisk na predsednika nadzornega sveta, člana njene svetniške skupine »Lista za naše Trbovlje«, da naj na glasovanju o kandidatih za direktorja javnega podjetja glasuje za določenega kandidata, s čimer je presegla svoje pristojnosti, ki jih opredeljujeta Statut Občine Trbovlje in Odlok o ustanovitvi javnega podjetja Komunala Trbovlje d. o. o., s tem pa je posegla v neodvisnost delovanja in odločanja takratnega predsednika nadzornega sveta Javnega podjetja Komunala Trbovlje in ravnala v nasprotju s 4. členom Kodeksa ravnanja izvoljenih predstavnikov na lokalni ravni, s čimer je kršila integriteto, kot jo opredeljuje 3. točka 4. člena ZlntPK.
