Neodvisnost člana nadzornega sveta skupaj z upravljanjem nasprotij interesov predstavljata pomembna instituta korporativnega upravljanja, saj zagotavljata, da bodo odločitve nadzornega sveta sprejete z dolžno skrbnostjo in pregledno. Položaj neodvisnosti ni definiran v zakonodaji, ampak v priporočilih dobre prakse (kodeksi upravljanja). Evropsko priporočilo glede neodvisnosti definira najpogosteje zaznane okoliščine in razmerja za člane nadzornih svetov, ki za člane organov nadzora predstavljajo položaj odvisnosti. Po njih smo povzeli definicijo neodvisnosti tudi v Slovenskem kodeksu upravljanja javnih delniških družb (priloga B) in jo še natančneje opremili s trajnostjo in relevantnostjo teh razmerij.
Vsak član nadzornega sveta mora ves čas trajanja mandata proaktivno presojati ali se v zvezi z določeno vsebino odločanja ali seznanitve na seji nadzornega sveta ne nahaja v (potencialnem) nasprotju interesov ter ustrezno ukrepati. Izjavo o neodvisnosti izpolni ob imenovanju še kandidat in enkrat letno v času trajanja mandata.