Stališče ZNS glede članstva predstavnikov delavcev v organu nadzora, ki v družbi niso zaposleni

Namen oblikovanja stališča
Strokovni svet ZNS s tem stališčem  predstavlja mnenje glede članstva predstavnikov delavcev v organu nadzora, ki v družbi niso zaposleni, ker se v praksi med strokovnjaki pojavljajo različna mnenja o tem. V členu 3.2.2 Priporočil dobre prakse za sodelovanje delavcev v organih vodenja in nadzora smo se kot ZNS že opredelili, da po našem mnenju določila ZSDU iz članstva v organu nadzora zapredstavnike delavcev, ne izključujejo oseb, ki v družbi niso zaposlene, nismo pa jasno predstavili razlogov za takšno mnenje.

Pogoji za članstvo v organu nadzora po ZSDU
ZSDU v 3. odstavku 79. člena določa, da predstavnik delavcev v nadzornem svetu ali upravnem odboru ne more biti zaposlena oseba, ki nima pravice voliti ali biti voljena v svet delavcev. To določilo izključuje zaposlene osebe, ki so nepretrgoma zaposlene v družbi manj kot šest mesecev, in člane ožjega poslovodstva družbe (poslovodni organ, prokurist, delavci, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi po 72. členu ZDR/02) ter njihove ožje družinske člane (12. člen ZSDU). Za člana nadzornega sveta ali upravnega odbora tudi ne morejo biti imenovani tisti zaposleni, ki sicer imajo aktivno volilno pravico, vendar niso zaposleni v družbi nepretrgoma najmanj 12 mesecev (prim. 13. člen ZSDU).

Možnost različnih razlag 3. odstavka 79. člena ZSDU
Omenjeni člen ZSDU je po našem mnenju nejasno zapisan in zato omogoča različno razlago.
Navedeno določilo ZSDU po mnenju ZNS ne izključuje oseb, ki v družbi niso zaposlene, saj v zakonu ni izrecne prepovedi, da oseba, ki v družbi ni zaposlena, ne bi mogla biti imenovana v nadzorni svet kot predstavnica zaposlenih. Zato menimo, da namen zakonodajalca ni bil, da voljo delavcev glede imenovanja oseb, ki v družbi niso zaposlene, pri tem omejuje, saj bi sicer to navedel. Drugačna interpretacija bi lahko namreč privedla do omejevanja ustavne pravice delavcev do sodelovanja pri upravljanju.
Ne glede na v tem stališču izraženo mnenje ZNS pa člane opozarjamo, da je glede na nejasno določilo tega člena ZSDU, mogoča tudi razlaga, da predstavniki delavcev v nadzornem svetu ne morejo biti osebe, ki niso zaposlene v zadevni družbi, pri čemer se je takšna razlaga v preteklosti že pojavila tudi v praksi slovenskih sodišč^[1].

Širitev nabora kandidatov za članstvo predstavnikov delavcev v organu nadzora
Imenovanje zunanjih strokovnjakov, ki z družbo niso v odvisnem razmerju in bi kandidirali za člane nadzornega sveta na za predstavnike delavcev v nadzorni svet volitvah, ki jih organizira svet delavcev družbe, povečuje nabor možnih kandidatov za članstvo.
Širitev nabora možnih kandidatov na osebe izven podjetja, je lahko dobra rešitev predvsem v družbah, ki so majhne ali delovno intenzivne in kjer so primerni kandidati direktno podrejeni poslovodstvu in za članstvo zato neprimerni. Nabor drugih primernih kandidatov zaposlenih v družbi pa pomembno omejen. Enako velja tudi za finančne institucije (zavarovalnice in banke), kjer je eden od pogojev za članstvo tudi izpolnjevanje kriterija ustreznosti in primernosti (fit&proper) za pridobitev dovoljenja regulatorja.
Član nadzornega sveta, ki v družbi ni zaposlen, pa ne bi imel običajnega uvida v poslovanje družbe kot ga ima član nadzornega sveta, ki v družbi dela. Zato bi se tak član nadzornega sveta po svoji naravi bolj približal kompetenčnemu profilu članov nadzornega sveta, ki jih kot predstavnike kapitala imenuje skupščina družbe.

Drugi pogoji za članstvo v organu nadzora
Predstavniki delavcev v organih družbe morajo izpolnjevati še splošne pogoje za člana organa vodenja in nadzora, ki so določeni v drugem odstavku 255. člena ZGD-1, predstavniki delavcev v nadzornem svetu pa tudi določbe 1. odstavka 273. člena ZGD-1[2], ki določajo, da član nadzornega sveta ne more biti: član uprave ali upravnega odbora od družbe odvisne družbe; prokurist ali pooblaščenec te družbe; član uprave druge kapitalske družbe, v katere nadzornem svetu je član uprave te družbe; oseba, ki je član nadzornega sveta ali upravnega odbora že v treh družbah, ali oseba, ki ne izpolnjuje pogojev, ki jih določa statut.

^[1]VSL sodba in sklep I Cpg 160/2014.
^[2] To stališče je potrjeno tako v pravni teoriji (glej npr. Kocbek, Ivanjko, Bratina in Podgorelec, 2010, str. 374) kot v sodni praksi (glej npr. sodbi VDSS z opr. št. X Pdp 699/2011 in opr. št. V Pdp 1183/2010).