Kaj morajo nadzorni organi vedeti o vzrokih, posledicah in fazah razvoja krize v družbah, ki jih nadzirajo?

V dinamičnem in hitro spreminjajočem se poslovnem okolju je velik del gospodarskih družb nenehno izpostavljen potencialnim kriznim situacijam. V večini primerov poslovodstvo in nadzorni organi prepoznajo krizo šele, ko ta preide v akutno in težko obvladljivo fazo in se s tem močno izpostavijo materialni odgovornosti. Novela Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) prinaša pomembne spremembe v slovensko poslovno prakso. Uvaja dve ključni novosti: institut položaja grozeče insolventnosti in obvezo revizorjev, računovodij in ostalih strokovnjakov, da o nastanku grozeče insolventnosti pisno obvestijo poslovodstvo družbe.

Na webinarju smo obravnavali obveznosti in odgovornosti, ki jih položaj grozeče insolventnosti nalaga poslovodstvom in nadzornim organom družb. Poleg tega smo se  posvetili psihološkim dejavnikom, ki vplivajo na sposobnost zaznavanja zgodnjih znakov krize. Spoznali smo, kako ciklično gibanje ekonomije povzroča stabilno nestabilnost, kateri so najpogostejši vzroki kriz ter faze njihovega razvoja v družbi. Pojasnilismo fenomen strateškega molka, kako se lahko podjetje ujame v sindrom Titanika, kako deluje zakon odvisnosti od poti ter kako oceniti, ali je družba v krizni situaciji in kdaj nastopi položaj grozeče insolventnosti.

Kot je nekoč dejal Rahm Emanuel: »Nikoli ne pustite, da bi resna kriza šla v nič. To je priložnost, da naredite stvari, za katere ste prej mislili, da jih ne morete.« Priprava kriznega načrta ne sme čakati na dejanski izbruh krize — takrat bo namreč prepozno.