Kibernetska realnost - razvoj kompetenc za nadzornike

Kibernetska varnost je morda največja grožnja poslovanju sodobnih podjetij. Osredotočenost uprav in nadzornih svetov na kibernetska tveganja in zagotavljanje kibernetske varnosti pa je še vedno pomanjkljiva in zato zahteva njihovo takojšnjo pozornost. Strokovnjaki s tega področja tako ugotavljajo, da sploh ni več vprašanje ali boste postali žrtev kibernetskega napade, ampak le kdaj se vam bo to zgodilo. Potrebno je preseganje razumevanja, da je kibernetsko tveganje v svoji naravi IT tveganje, saj posledice realizacije tega tveganja pomenijo zaustavitev poslovanja, plačilo odškodnine, izgubo zaupanja strank, ugleda in prihodkov, verjetnost tožb in padca cene delnic, zato je ta tveganja potrebno obravnavati kot pomembna strateška in operativna tveganja. Imeti moramo izdelan načrt za ustrezno ravnanje kot odziv na kibernetski napad za omejevanje škode in čimprejšnjo vzpostavitev poslovanja ter odstranitev škodljivih posledic tega napada. Potrebno je zgraditi kulturo v podjetju, ki ta tveganja zmanjšuje in povečuje njegovo odpornost na morebitne grožnje in poskuse hekerskih napadov.

Kakšna je vloga nadzornih svetov in revizijskih komisij pri spremljanju upravljanja kibernetskih tveganj za njihovo obvladovanje?

Smiselna strategija upravljanja s tveganji, in s tem tudi upravljanja s kibernetskimi tveganji, se naslanja na opredelitev tolerance do tveganja, izpostavljenost podjetja in ocene tveganja, ukrepov za zmanjševanje tveganja in kazalnikov, s katerimi se meri uspešnost izvedenih ukrepov, in odgovori na vprašanje, ali smo kibernetsko varnejši. To pa zahteva oceno finančne vrednosti kibernetskega tveganja. V McKinseyevi raziskavi (2018) med 1100 člani nadzornih svetov jih je le 9% ocenilo, da imajo dobro razumevanje vpliva kibernetskega tveganja na poslovanje. V poročilih o kibernetski varnosti pa pogrešajo logično strukturo, oceno posledic kibernetskih napadov na poslovanje in razumljive kazalnike tveganj.

V prvi predstavitvi bomo predstavili trenutne trende na mednarodnem in tudi domačem trgu. Omenjeno tematiko bomo razširili s priporočili za pripravo in izdelavo kibernetske strategije ter naslovili tematiko zmanjševanja kibernetskih tveganj v organizacijah. V nadaljevanju predstavitve bomo prediskutirali metode ocenjevanja kibernetskega tveganja, mednarodne standarde in priporočila na tem področju, ter se seznanili z rezultati raziskav. V zadnjem predavanju bomo predstavili dejanske posledice kibernetskega napada na organizacijo in procesa odziva na incident. Predstavili bomo še različne tipe napadov, s katerimi se organizacije srečujejo ter primerne odzive na njih. Zaključili bomo z napotki glede odziva in vloge, ki jo mora prevzeti nadzorni svet in uprava v primeru dejanskega kibernetskega napada.