Umetna inteligenca – njen pomen za upravljanje družb
17. oktober 2023, Ljubljana
Umetna inteligenca (UI) predstavlja vznemirljivo področje, ki bo močno vplivala na prihodnost naših podjetij. Na strokovnem srečanju smo se osredotočili na ključna spoznanja, ki jih morajot člani uprav in nadzornih svetov upoštevati glede UI in njenega vpliva na korporacijsko upravljanje. Še vedno obstaja veliko neznank v zvezi z UI, vendar ne smemo podcenjevati njenega potenciala. Če inovacije poslovnih modelov, ki temeljijo na UI, kot so personalizacija izdelkov, optimizacija procesov, napovedna analitika ipd, niso nič več novega, je generativna UI v zadnjem letu popolnoma pretresla poslovni svet in s seboj prinesla nove priložnosti in nove izzive..
Kako doseči transformacijske učinke? Ključno je sprejeti agilnost in odprtost za inovacije ter strateško pristopiti k usposabljanju zaposlenih. Prepoznavanje priložnosti za uporabo UI bo ključno za uspešno prihodnost vaših organizacij. Julija 2023 je Boston Consulting Group raziskava potrdila, da so podjetja, ki so pravočasno vključila UI v svoje strategije, dosegla prebojne rezultate v konkurenčnosti in donosnosti.
Na srečanju bomo predstavili novi kontekst UI v poslovnem okolju, pa tudi etične izzive, ki jih prinaša uporaba UI. Osnovati moramo okvir, ki zagotavlja odgovorno in etično ravnanje z umetno inteligenco, saj lahko njen vpliv sega v različne sfere našega poslovanja. Dodaten pomemben vidik, ki ga ne smemo zanemariti, je tudi povezanost UI s konceptom ESG (okoljski, družbeni in upravljavski vidiki). Uvajanje UI mora vključevati tudi preučitev njenih učinkov na okolje, zaposlene, družbo in upravljanje; z odgovornim pristopom k uporabi UI lahko tako zagotovimo trajnostni razvoj podjetij.
Prav tako se moramo zavedati, da bo uvajanje UI zahtevalo spremembe v organizacijski kulturi. Sprejemanje novih tehnologij in načinov dela bo ključnega pomena za uspešno prilagoditev našega poslovanja in doseganje pozitivnih učinkov.
Strokovna izvajalca: mag. Boštjan Kožuh, AI & BI strategy and execution advisor, Founder and CEO, Insiteam in dr. Miha Škerlavaj, redni profesor, Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani.
Gostitelj srečanja:
O voditeljskih kompetencah prihodnosti
21. september 2022, Goriška Brda
za letošnjo temo Predsedniškega foruma ZNS 2022, smo izbrali tematiko pomena voditeljskih kompetenc prihodnosti z namenom ozaveščanja članov nadzornih svetov in kandidatov za člane uprave glede prepoznavanja primernosti in ustreznosti voditeljskih kompetenc pri kadrovanju uprav. Temo nam je predstavil prof. dr. Miha Škerlavaj iz Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je svoje raziskovalno delo na tem področju strnil v najnovejši publikaciji "Post-Heroic Leadership".
Pri tem želimo presegati sedanji način razmišljanja samodejnega prehoda kandidatov s sicer odličnimi strokovnimi in administrativnimi kompetencami na najvišje vodstvene funkcije v družbi brez presoje njihovih voditeljskih kompetenc in s tem primernosti za prevzemanje takšnih funkcij. Podobno prepoznavamo tudi pri prehodih kandidatov iz političnih in administrativnih državnih funkcij na najvišje položaje v gospodarskih družbah, kjer se primernost njihovih tovrstnih kompetenc paradoksalno prevaja neposredno v primernost za vodenje teh družb. S tem odpiramo vprašanje ustrezne prepoznave voditeljskih kompetenc prihodnosti, ki ne temeljijo le na dosedanji relativno uspešni karierni poti posameznika ali celo njegovi karizmi in prepričljivem nastopu. Kaj dejansko iščemo in kaj v resnici vidimo, ko izbiramo uprave? Na to vprašanje si moramo znati odgovoriti.
Na srečanju smo skupaj razmislili o voditeljskih kompetencah prihodnosti ter izvedeli več o pomenu, prepoznavanju in preseganju paradoksa vodstvene usposobljenosti.
Gostitelja srečanja:
O pomenu dinamike na sejah nadzornega sveta za izboljšanje korporacijskega upravljanja
23. september 2021, Koper
Definicija pojma dinamika na sejah nadzornega sveta zajema interakcije med člani nadzornega sveta in uprave, ki potekajo posamično in kolektivno. Dodatno te interakcije 'vplivajo na' ali 'nanje vpliva' tudi širši ekosistem upravljanja družb. Na srečanju bomo predstavili pasti in opozorilne znake nezdrave kulture in disfunkcionalne dinamike na sejah nadzornega sveta.
Ključ do učinkovitejšega korporativnega upravljanja leži v izboljšanju socialne dinamike na sejah nadzornega sveta – kako uprave in nadzorni sveti medsebojno sodelujejo ter kakšne so njihove interakcije na sejah. Pri tem so ključnega pomena kompetentnost, integriteta in konstruktivno delovanje vsakega posameznega člana nadzornega sveta in uprave. V praksi pogosto zaznana kultura pasivnosti, ki se odraža v osredotočenosti nadzornega sveta na skladnost pri svojem delovanju, je prav tako škodljiva kot v preteklosti prevladujoča ceremonialna kultura nadzornega sveta in njegovega odnosa do uprave v maniri »gentlemen's cluba«. Če je prvo nadomestilo drugo, še nismo na poti napredka na tem področju. Model pasivnega nadzornega sveta, ki zahteva minimalen angažma nadzornega sveta, ki je zgolj v vlogi nekoga, ki potrjuje ali se seznanja z odločitvami uprave, je postal nov tradicionalni model.
Za namen razprave na Predsedniškem forumu ZNS smo pripravili tudi kratek anketni vprašalnik. Rezultate ankete in razprave smo vključili v publikacijo:
Gostitelj srečanja:
Predčasno prenehanje mandata upravi - Sporazum vs. odpoklic uprave
23. september 2020, Ljubljana
V slovenski korporacijski praksi prevladuje stališče, da je težko veljavno odpoklicati predsednika in člane uprave. Hkrati pa se v javnosti pogosto problematizira sklepanje sporazumov s poslovodstvom oz. upravo kot načinom dogovora nadzornega sveta glede predčasnega prenehanja mandata, kadar ne gre za odstop uprave, ki je prostovoljen. V ospredju takšnih razprav je običajno vprašanje glede razlogov za predčasen odhod uprave in presoje zakaj ni šlo za odpoklic v skladu z ZGD-1. Predmet razprave je tudi dogovor o višini odpravnine, ki je institut odškodnine upravi ali morebitno nadaljevanje zaposlitve odhajajočega poslovodstva oz. uprave v družbi. Za primere, ko gre za odpoklic uprave in pride do sodnega spora med družbo in odpoklicano upravo, pa imamo že obsežno sodno prakso glede utemeljenosti odpoklicev in dosojenih odpravnin. V javnosti se zato postavlja vprašanje odškodninske odgovornosti nadzornega sveta, kadar sodišča v primeru sodnih sporov odločijo v prid odpoklicanim upravam, družba pa jim je dolžna izplačati ustrezno odškodnino.
Za namen razprave na Predsedniškem forumu ZNS bomo pripravili tudi kratek anketni vprašalnik. Na podlagi rezultatov ankete in razprave je ZNS oblikovalo strokovno stališče, ki je bilo predstavljeno članstvu, deležnikom, strokovni javnosti in zakonodajalcem. Naš namen je prispevati k bolj argumentirani in jasni razpravi o tej tematiki v strokovni in drugi javnosti. V duhu poslanstva ZNS pa je razpravo možno razumeti tudi kot dopolnitev obstoječi dobri praksi na tem področju in izobraževanju članov nadzornih svetov in uprav. Prav tako se bomo zavzeli za spremembo relevantne zakonodaje, če bo strokovno stališče potrebnost tega potrdilo.
Gostitelj srečanja:
O interesu družbe
9. maj 2019 Bled
V EU, ZDA in tudi drugod po svetu se je razvila intenzivna razprava o namenu korporacij in interesu družbe. Spremembe na tem področju se pripravljajo ali že dogajajo v posameznih državah (Belgija, Francija, ZDA) kot tudi v okviru mednarodnih institucij kot so OECD, Evropska komisija in Evropski parlament. Razpravo o tem začenjamo tudi pri nas. Naš namen je, da tudi nosilci funkcij v družbah, ki sprejemamo odločitve o poslovanju družb, prispevamo svoj razmislek o tem in ga ne prepuščamo zgolj politikom in teoretikom. Tokratna strokovna tema našega srečanja je manj oprijemljiva in bolj strateško vizionarska. Verjamemo, da je ključnega pomena za prihodnost delovanja družb.
Gostitelj srečanja:
Strateška partnerstva in lastniške spremembe - PREVZEMI IN PRODAJE DRUŽB
18. oktober 2018, Golf Arboretum (Volčji potok, Radomlje)
V zadnjih nekaj letih se je v slovenskem gospodarskem prostoru zgodila vrsta prevzemov in prodaj družb. V času prodaje ali napovedanega prevzema nastanejo okoliščine, ki pomenijo posebno vlogo organov gospodarskih družb. Tema pa še zdaleč ni zgolj legalistična, ampak prinaša tudi druge strateške in vsebinske razmisleke glede prevzemov ali prodaj družb.
V razpravi se bomo osredotočili na vlogo organov družbe v različnih fazah prodaje in prevzemov družb in kako komunicirati z delničarji in deležniki družbe. V razpravi bosta strokovno sodelovala Srečo Jadek in Pavle Pensa iz odvetniške pisarne Jadek & Pensa.
Gostitelj srečanja:
Nasprotja interesov organov vodenja in nadzora - KAKO JIH PREPOZNAVATI, RAZKRIVATI, ODPRAVLJATI IN OBVLADOVATI?
14. marec 2018, Novo mesto
Slovenski gospodarski prostor je majhen, zato je tema nasprotij interesov toliko bolj aktualna za organe gospodarskih družb. Z novelo ZGD-1G smo v letu 2012 v 38.a členu ZGD-1 prvič zakonsko opredelili kaj nasprotje interesov je in kakšne pravice in obveznosti imajo posamezni organi gospodarskih družb v zvezi s tem. Ker je zakonska ureditev relativno skopa, se ta problematika bistveno nadgrajuje s priporočili dobre prakse. V zvezi z nasprotji interesov so pomembni 3 koraki:
- Prepoznavanje - Deloma so različni kodeksi upravljanja družb natančneje opredelili dobro prakso glede prepoznavanja nasprotij interesov članov nadzornih svetov, bistveno manj pa glede prepoznavanja nasprotij interesov članov uprav.
- Razkrivanje - Glede razkrivanja se bistveno preveč poudarja razkrivanje javnosti in bistveno premalo pravočasno in vsebinsko podrobno nadzornemu svetu kot organu.
- Obvladovanje in odprava – Predstavlja največjo slabost v praksi, saj nadzorni sveti ne znajo ustrezno obvladovati potencialnih nasprotij interesov tako članov uprave kot posameznega člana nadzornega sveta, potem ko so jim bila razkrita. Ker nadzorni sveti v teh primerih ne sprejemajo ustreznih sklepov in ne zavzamejo konkretnih stališč, so ogroženi tako družba, posameznik, ki je nasprotje interesov razkril kot tudi člani NS.
Gostitelj srečanja:
Korporativno upravljanje in novi medijski svet
2. marec 2017 (Poreč)
Včasih je bila resnica “preprosta”, danes imamo alternativna dejstva in neresnične novice. Včasih je deloval trikotnik PR-agencija-mediji, danes imamo poleg tradicionalnih medijev še socialna omrežja in spletne medijske platforme, ki predstavljajo nove načine direktnega komuniciranja. Zanimalo nas je kako novi medijski svet spreminja medijsko pojavnost družbe in njene uprave ter kako v novem medijskem svetu upravljati tveganja ugleda oz. izgube dobrega imena.
>>> Korporativno upravljanje in novi medijski svet (rezultati ankete), mag. Irena Prijović
Gostitelja srečanja:
Načrt in proces nasledstva uprave
21. september 2016
Iz prakse samoocenjevanja nadzornih svetov v zadnjih letih izhaja, da je pri nas podcenjena naloga nadzornega sveta povezana s skrbjo za kadre in nasledstvo uprave. Prav tako obstaja več mitov glede delovanja načrta nasledstva uprave in tudi njegove povezave z razvojem talentiranih kadrov v družbi ter različnega razumevanja procesa nasledstva, ko pride čas menjave uprave ali v primeru izrednih dogodkov. Pred srečanjem smo opravili kratki anketo s katero smo izmerili utrip in njene rezultate uporabili za začetek diskusije na samem dogodku. Izmenjava izkušenj na srečanju je namenjena spodbudi za izboljšanje načrta in strokovno izvedbo procesa nasledstva.
>>> Predsedniški forum ZNS o nasledstvu uprave, mag. Irena Prijović (rezultati ankete)
Gostitelj srečanja:
Mandatarski sistem pri kadrovanju članov uprav
Strokovna tema, ki smo se je dotaknili na srečanju 11. februarja 2016, so bile praktične izkušnje mandatarskega sistema pri kadrovanju članov uprav, tako z vidika predsednika uprave kot tudi članov nadzornega sveta.
Imenovanje uprave je najpomembnejša naloga nadzornega sveta. V primeru veččlanskih uprav, je vedno izziv izbora ustreznega tima, ki bo pod taktirko predsednika uprave uspešno vodil družbo v mandatnem obdobju. V nekaterih družbah obstaja tii. mandatarski sistem, kjer člani nadzornega sveta predsedniku podelijo mandat za predlog preostalih članov uprave. Čeprav je aktivna vloga predsednika uprave pri oblikovanju celotne uprave dobra in priporočljiva praksa, pa te pristojnosti z nadzornega sveta ni mogoče prenesti na kadrovsko komisijo ali druge osebe, kot je v tem primeru predsednik uprave. Mandatarski sistem je zato treba razumeti kot možnost, da predsednik uprave sam predlaga kandidate za člane uprave, imenuje pa jih nadzorni svet, ki s tem tudi prevzame odgovornost za preverjanje kandidatov, izbiro in imenovanje članov uprave.
Kaj pravijo o mandatarskem sistemu predsedniki uprav in nadzornih svetov si lahko pogledate v poročilu s srečanja >>> Predsedniški forum ZNS o mandatarskem sistemu v Sloveniji
Gostitelj srečanja:
Izzivi upravljanja skupin podjetij
Na prvem srečanju Predsedniškega foruma ZNS (30. junij 2015) smo se pogovarjali o izzivih upravljanja skupin podjetij.
Skupine podjetij predstavljajo pomembno ekonomsko realnost, vendar njihove upravljavske strukture tudi na evropski ravni pogosto niso dobro razvite. Izzivi so tako na pravni strani, preko skladnosti z lokalnimi standardi v primeru mednarodnih skupin podjetij (multinacionalk, skupine s podružnicami), kot na poslovni strani, ki se običajno ne sklada s pravno-organizacijsko strukturo skupine. Spregovorili smo o notranjem upravljanju v skupini družb (Internal Group Governance) in osrednjih izzivih, ki se ob tem pojavljajo.
Gostitelj srečanja:
