Konferenca korporacijskega upravljanja 2023

10. 11. 2023
Sporočila za javnost, Dogodki

ZNS
Aktualno
Novice
Konferenca korporacijskega upravljanja 2023

Konferenca korporacijskega upravljanja 2023

Na včerajšnji Konferenci korporacijskega upravljanja 2023, ki jo je ZNS organiziralo že petnajstič, smo s strokovnjaki in različnimi deležniki korporacijskega upravljanja odgovarjali na aktualna vprašanja sedanjosti in prihodnosti, ki smo jih zaokrožili v dve temi.

Prvo usmerjeno v prihodnost, ki je z uporabo nove umetne inteligence še polna neznank in drugo, ki s prejemki uprav in nadzornih svetov živi v starih časih in je vedno znova talec populizmov.

Uvodoma je udeležence konference pozdravil predsednik ZNS, Gorazd Podbevšek: "Umetna inteligenca predstavlja vznemirljivo področje, ki bo močno vplivalo na prihodnost naših podjetij. Danes se bomo osredotočili na ključna spoznanja, ki jih morate kot člani uprav in nadzornih svetov upoštevati glede UI in njenega vpliva na korporacijsko upravljanje. Za drugo temo letošnje konference pa smo izbrali plačne populizme, ki se trdovratno držijo prejemkov uprav in nadzornih svetov. Pogledali bomo o čem se pravzaprav pogovarjamo, ko govorimo o prejemkih uprav in nadzornih svetov".

Kaj moramo uprave in nadzorni sveti vedeti o umetni inteligenci in zakaj je v uvodni predstavitvi izpostavil mag. Boštjan Kožuh, AI & BI strategy and execution advisor, Founder and CEO, Insiteam.

"Umetna inteligenca je dokončno postala del naših življenj in nuja v poslovanju sodobnih podjetij. Naša prednostna naloga je sedaj osmisliti njeno vlogo v naših strategijah in viziji - umetna inteligenca je namreč veliko več kot le ChatGPT in nam prinaša številne nove transformativne priložnosti, pa tudi izzive. Od naših pristopov in odprtosti za spremembe bo odvisno, kako uspešni bomo pri tem."

Odgovore na etične izzive na etične izzive uporabe umetne inteligence za uprave in nadzorne svete smo iskali skupaj s profesorjem Øyvind Kvalnes, BI Norwegian Business School, v pogovoru, ki ga je vodil prof. dr. Miha Škerlavaj iz Ekonomske fakultete, Univerza v Ljubljani in BI Norwegian Business School.

"Emerging AI technologies raise a range of ethical challenges for organizations. Leaders need to lead the conversations about the ethical implications of AI. They should take into account both the possible ethical nightmares of their organizations’ uses of the technology, but also the ethical dream scenarios that can follow from applications of AI." je osrednjo misel povzel prof. Øyvind Kvalnes.

"Umetna inteligenca je skupek tehnologij, ki je z nami že kar nekaj časa. Je pa razmah aplikacij velikih jezikovnih modelov v zadnjem letu sprožil veliko konkretnih aktivnosti, ki vabijo k poglobljenem razmisleku o plesu med strojem in človekom, načinih kako se lotevamo inovativnosti, sprememb, etičnih in organizacijskih impliakcijah. Zanimivi časi!" prof. dr. Miha Škerlavaj.

Kako so podjetja pravzaprav pripravljena na spremembe, ki jih prinaša uporaba nove umetne inteligence, pa so se pogovarjali mag. Boštjan Kožuh, AI & BI strategy and execution advisor, Founder and CEO, Insiteam, dr. Uroš Kerin, pomočnik direktorja področja za upravljanje s sredstvi in projekti in vodja diagnostično analitskega centra ELES, d.o.o., prof. dr. Miha Škerlavaj, Ekonomska fakulteta, UL in BI Norwegian Business School in dr. Maja Škrjanc, raziskovalka in vodja projektov na Odseku za umetno inteligenco na Inštitutu Jožef Stefan in product manager na Qlector d.o.o. Razpravo je vodil mag. Dušan Omerčević, ustanovitelj podjetja Cleanshelf (prevzet s strani SAP LeanIX).

"Za učinkovito in varno uporabo umetne inteligence (UI) sta poleg ustrezne tehnične rešitve predvsem ključna dva glavna dejavnika: pravilna zasnova same rešitve in ustreznost njene umestitve v poslovno-organizacijski proces. Ob pravilni uporabi UI lahko podjetja pričakujejo tudi visoke poslovne učinke, predvsem na področju optimizacije internih procesov. Z ustreznimi tehničnimi ukrepi, kot je primer (pseudo)anonimizacija skupaj z drugimi spremljajočimi ukrepi, pa ob rednem monitoriranju rezultatov zagotovimo tudi popolnoma varno uporabo umetne inteligence v skladu z vsemi prihajajočimi direktivami." dr. Maja Škrjanc, raziskovalka in vodja projektov na Odseku za umetno inteligenco na Inštitutu Jožef Stefan in product manager na Qlector d.o.o.

Za drugo temo letošnje konference smo izbrali prejemke uprav in nadzornih svetov. Uvodoma je mag. Barbara Žibret Kralj, izvršna direktorica in odgovorna partnerica družbe Deloitte za Slovenijo, skupaj z soavtorico raziskave Moniko Petrovčič, študentko Ekonomske fakultete (UL), predstavila kakšna je sestava in kakšni so prejemki članov uprav in nadzornih svetov javnih delniških družb v obdobju 2018 – 2022.

“Pripravili smo analizo sestav organov vodenja in nadzora v javnih delniških družbah za obdobje od leta 2018 do leta 2022. Ugotavljali smo kakšna je raznolikost. Uravnotežena raznolikost je pomembna in želeli smo preveriti, ali smo na pravi poti. Poleg tega smo analizirali politike prejemkov organov vodenja in nadzora ter sprejemanje le-teh na skupščinah. Namen te analize je bil razumeti trende in ponuditi podlago za razpravo o tem, ali naša podjetja, javne delniške družbe, dosegajo želene cilje in ali bi bilo treba razmisliti o kakšnih spremembah, ki bi bile boljša podlaga za doseganje željenih ciljev.” mag. Barbara Žibret Kralj.

Za državne družbe imamo v veljavi že davno preživet zakon iz nekih drugih časov (finančna kriza), ki z večkratnikom plač zaposlenih ureja prejemke uprav teh družb (ZPPOGD). Izjema, ki je za posamezno družbo ob ustrezni argumentaciji po ZSDH-1A sicer mogoča, pa zahteva odločitev Vlade RS. Torej ta tema je in bo na koncu za te družbe vedno politična in je pogosto tudi tarča populizmov. O čem se torej pogovarjamo, ko govorimo o prejemkih uprav in nadzornih svetov? O tem je tekla beseda na okrogli mizi, ki jo je vodila mag. Maja Grgič, novinarka časnika Delo z: Gorazd Podbevšek, predsednik Združenja nadzornikov Slovenije, Sergej Simoniti, direktor podružnice in vodja področja Adriatic, Coface, mag. Boštjan Škufca Zaveršek, podpredsednik uprave, Telekom Slovenije, d.d. in mag. Barbara Žibert Kralj.

"Prejemki nadzornih svetov in uprav v državnih družbah, kot kaže, ostajajo vroč političen kostanj. Prejemke uprav državnih družb denimo že 13 let ureja zakon, za katerega tako gospodarska združenja kot tudi SDH in nekateri dosedanji ministri ugotavljajo, da je preživet in bi ga bilo treba prenoviti, a za to že več let ni politične volje oziroma poguma. Tudi letošnji poskusi korektivov oziroma izjem, ki jih že dopušča zakon o SDH niso bili uspešni." mag. Maja Grgič.