Odziv ZNS na predlog Zakona o nacionalnem demografskem skladu

ZNS opozarja: predlog Zakona o nacionalnem demografskem skladu na področju upravljanja znižuje uveljavljene standarde in opušča ključne varovalke

Združenje nadzornikov Slovenije (ZNS) je v javni obravnavi podalo odziv na predlog Zakona o nacionalnem demografskem skladu (ZNDS; EVA 2026-1611-0061), in sicer v delu, ki se nanaša na upravljanje sklada in družb z njegovo kapitalsko naložbo. ZNS podpira prizadevanja za dolgoročno zagotavljanje dodatnih virov za pokojninski sistem ter za pregledno, varno in donosno upravljanje državnega premoženja, predloga v sedanji obliki pa ne podpira in predlaga temeljito preoblikovanje njegovega upravljavskega dela.

Po oceni ZNS predlog ne ureja zgolj oblikovanja demografskega sklada, temveč korenito spreminja celoten sistem upravljanja državnih naložb. Glede na obseg in sistemsko pomembnost tega premoženja bi moral predlog najmanj ohraniti standarde preglednega, strokovnega in od neposrednih političnih vplivov neodvisnega upravljanja iz veljavnega Zakona o Slovenskem državnem holdingu (ZSDH-1) ter jih nadgraditi s standardi, ki veljajo za sistemsko pomembne finančne institucije. Namesto tega opušča več ključnih zakonskih varovalk – zlasti pri imenovanju organov sklada, kadrovanju v družbah v upravljanju, skladnosti poslovanja, integriteti ter transparentnosti in poročanju.

Ključne pripombe

• Vlada dobi neposredno večino, strokovni postopek imenovanj pa se opušča. Nadzorni svet sklada bo imel devet članov: štiri imenuje Državni zbor, pet pa Vlada na predlog ministrstva za finance. Za teh pet članov ni predviden neodvisen strokovni postopek pridobivanja in ocenjevanja kandidatov – niti postopek, primerljiv preverjanju, ki ga za kandidate Državnega zbora opravi Mandatno-volilna komisija. Veljavni ZSDH-1 je strožji: kandidate pripravi in oceni strokovna komisija, vsak odstop od njenega predloga pa mora biti javno razkrit in obrazložen.
• Nižji standardi za člane organov sklada. Predlog znižuje zahtevane izkušnje z najmanj desetih na najmanj pet let, ne ohranja izrecnega merila, da kandidat nima oziroma v zadnjih šestih mesecih ni imel funkcije v politični stranki, na katero je bil izvoljen ali imenovan, in opušča zahtevo po potrdilu o poznavanju pristojnosti, odgovornosti in delovanja nadzornih svetov. Prav tako opušča z novelo ZSDH-1A uvedeno zahtevo, da Komisija za preprečevanje korupcije za kandidata za člana nadzornega sveta ali uprave s pravnomočnim aktom ni ugotovila kršitve integritete. Po predlagani ureditvi bi torej funkcijo člana nadzornega sveta ali uprave sklada lahko opravljala oseba s pravnomočno ugotovljeno kršitvijo integritete.
  ZNS predlaga vzpostavitev preverjanja primernosti članov organov po vzoru ureditve »fit and proper« za finančne institucije – še toliko bolj, ker bo sklad predvidoma pridobil tudi položaj zavarovalnega holdinga.
• Neutemeljeno kadrovsko »resetiranje« organov sklada. SDH ne preneha, temveč se kot ista pravna oseba reorganizira, zato je opredelitev sklada kot njegovega pravnega naslednika terminološko neustrezna. Kljub kontinuiteti predlog ob imenovanju novih članov predvideva prenehanje funkcije vsem sedanjim članom nadzornega sveta, čeprav se ta širi s petih na devet članov. Skupaj z možnostjo neposrednega vladnega imenovanja začasne uprave to omogoča popolno kadrovsko zamenjavo članov organov upravljavca v najobčutljivejšem obdobju prenosa in združevanja premoženja.
• Opuščanje varovalk na področju integritete in notranjega upravljanja. Predlog ne ohranja pooblaščenca za skladnost poslovanja in integriteto ter posebnih pravil ZSDH-1 o notranjih informacijah, prijavi neetičnih ali nezakonitih ravnanj in nejavnih vplivov, nasprotjih interesov, poslih s povezanimi osebami in sprejemanju daril. Splošen sklic na zakonodajo o integriteti teh mehanizmov ne more nadomestiti; načrt integritete brez odgovorne in neodvisne funkcije za njegovo izvajanje ni zadostna varovalka. ZNS predlaga izrecno določitev neodvisne funkcije skladnosti poslovanja in integritete ter neodvisne notranje revizije z neposrednim dostopom do nadzornega sveta.
• Nazadovanje pri kadrovanju v nadzorne svete družb v upravljanju. Predlog ne ureja zakonskega sistema akreditacije, nominacije in izbire članov nadzornih svetov družb s kapitalsko naložbo sklada, temveč to prepušča politiki upravljanja in kodeksu – aktoma, ki ju sprejemajo in spreminjajo organi sklada sami. ZNS predlaga, da se v zakon vključijo jasna in za vse kandidate enaka merila, zahteva po kompetenčno uravnoteženi sestavi, omejitve glede povezanosti, nezdružljivosti in nasprotij interesov ter obvezna akreditacija in nominacija v preglednem postopku, ki ga vodi neodvisna strokovna kadrovska komisija.
• Manj transparentnosti in poročanja. Obseg obveznih objav je ožji od veljavnega ZSDH-1, ki zahteva tudi objavo kodeksa, načrta integritete in drugih upravljavskih aktov. Predlog predvideva le letno poročanje Vladi in Državnemu zboru, medtem ko mora SDH danes poročati tudi četrtletno. Ob bistveno večjem obsegu premoženja in koncentraciji pristojnosti takšno zmanjšanje ni utemeljeno.
• Neutemeljeno podaljševanje zastaralnih rokov in opuščeno vključevanje deležnikov. Predlog uvaja desetletni subjektivni in petnajstletni objektivni zastaralni rok za odškodninske zahtevke zoper člane organov in zunanje svetovalce, ne da bi pojasnil, zakaj splošni mehanizmi ne zadoščajo. Hkrati ne ohranja ekonomsko-socialnega strokovnega odbora niti primerljivega mehanizma za vključevanje zaposlenih, upokojencev, mladih in drugih deležnikov, kar ni skladno z deklariranim ciljem medgeneracijske solidarnosti, ki ga sicer poudarja predlog zakona.

Kaj predlaga ZNS
ZNS meni, da je treba predlog ZNDS pred nadaljnjo obravnavo v upravljavskem delu temeljito preoblikovati. Nova ureditev mora najmanj ohraniti obstoječe standarde po ZSDH-1 in jih nadgraditi s standardi, ki veljajo za sistemsko pomembne finančne institucije ter zagotoviti strokovno, neodvisno in pregledno imenovanje organov sklada, ustrezno preverjanje primernosti njihovih članov, jasen in sledljiv sistem kadrovanja v družbah v upravljanju, učinkovite funkcije skladnosti poslovanja in notranje revizije ter ustrezno raven transparentnosti in poročanja. ZNS je pri nadaljnjem oblikovanju zakonskih rešitev pripravljen sodelovati s strokovnimi predlogi.