Prenovljena Priporočila dobre prakse sodelovanja delavcev v organih vodenja in nadzora

Pripravili smo prenovljeno izdajo Priporočil dobre prakse sodelovanja delavcev v organih vodenja in nadzora. Dokument nadgrajuje prvo izdajo iz leta 2018 ter jo vsebinsko in pravno aktualizira. Prenova temelji na novih empiričnih ugotovitvah – anketi ZNS o sodelovanju delavcev v nadzornih svetih in upravnih odborih iz septembra 2025 in delavnici z delavskimi predstavniki – ter na najnovejši zakonodaji in kodeksih korporacijskega upravljanja.

Posodobljeni dokument ob tem na novo vključuje aktualna zakonska določila in strokovna priporočila s področja zagotavljanja uravnotežene zastopanosti spolov pri izbiri delavskih predstavnikov v organe upravljanja, s poudarkom na doslednem uresničevanju politike raznolikosti in uvajanju proaktivnih nabornih poti. Z vidika višanja standardov korporacijskega upravljanja besedilo prinaša še izostrena priporočila o nujnosti stroge operativne in vsebinske razmejitve med uveljavljanjem sindikalnih interesov ter neodvisnim korporativnim nadzorom, kar vključuje tudi izrecno opozorilo o neustreznosti praks zavezujočega usmerjanja oziroma podajanja vnaprejšnjih glasovalnih navodil s strani sveta delavcev.

Priporočila so namenjena svetom delavcev, delavskim predstavnikom v organih nadzora, delavskim direktorjem ter organom vodenja in nadzora v vseh družbah, kjer delavci sodelujejo pri upravljanju. Po vsebini niso zavezujoča, predstavljajo pa pomembne smernice dobre prakse.

Ključne posodobitve

Uravnotežena zastopanost spolov je nova zaveza tudi za svet delavcev. 
(razdelek 2.1 Vloga delavcev v organih družbe; tretji odstavek 254.c člena ZGD-1; upoštevano tudi v razdelkih 3.2.1 in 3.2.2.) 
Dokument prvič vključuje pravila o spolni uravnoteženosti v organih vodenja in nadzora. Ključna je določba 254.c člena ZGD-1, po kateri mora svet delavcev v družbah zavezankah med svojimi predstavniki zagotoviti vsaj 33-odstotno zastopanost manj zastopanega spola (razen če take osebe v času imenovanja ni na izbiro). Cilje politike raznolikosti je treba v teh družbah vključiti v poslovnik sveta delavcev in jih opredeliti že v vabilu h kandidaturi, ob uporabi proaktivnih nabornih poti.

Delavski predstavniki so pravno povsem izenačeni s predstavniki kapitala. 
(nov razdelek 2.3 Pravni položaj delavskih predstavnikov v organih vodenja in nadzora) 
Nov razdelek o pravnem položaju izpostavlja, da delavski predstavniki nosijo enak standard skrbnosti ter neomejeno in solidarno odškodninsko odgovornost. Iz tega izhaja zahteva: tudi delavski predstavniki morajo imeti ustrezno urejeno zavarovanje odškodninske odgovornosti (D&O), enakovredno zavarovanju predstavnikov kapitala.

Jasna razmejitev med sindikatom, svetom delavcev in organom nadzora. 
(razdelek 3.2.5 Komunikacija predstavnikov delavcev v organih družbe s svetom delavcev)
Priporočila strožje ločujejo te vloge: sindikalne teme in parcialni interesi ne sodijo na seje organa nadzora. Izrecno je zapisano, da je vabljenje delavskih predstavnikov na seje sveta delavcev z namenom podajanja navodil za njihovo glasovanje na nadzornem svetu odstopanje od dobre prakse. Delavski predstavniki niso delegati sveta delavcev in niso vezani na njegova navodila.

Poudarek na zaupnosti in poteh komunikacije. 
(razdelek 3.2.5, pododdelek »Varovanje poslovne skrivnosti«) 
Zaradi civilne in kazenske odgovornosti se priporoča preusmeritev komunikacije na predsednika organa nadzora. Kot dobra praksa se uvaja sklicevanje sej sveta delavcev takoj po sejah nadzornega sveta, pri čemer celovito seznanitev prevzame neposredno poslovodstvo. Opredeljena je informativna vloga delavskih predstavnikov in delavskega direktorja, kadar se udeležijo sej sveta delavcev, a niso njegovi člani.

Ravnanje ob nasprotjih interesov in pritiskih med mandatom. 
(razdelek 3.2.3 Upravljanje nasprotja interesov in neodvisnost predstavnikov delavcev) 
Predstavnik mora med mandatom morebitno nasprotje interesov ali nedovoljene pritiske razkriti predsedniku in celotnemu organu nadzora, skladno s Protokolom ZNS in KPK za ravnanje ob političnih in drugih pritiskih (2024).

Novosti v kandidacijskem postopku.
(razdelek 3.2.1 Kandidacijski postopek – rok za kandidature; razdelek 3.2.2, točka 3.2.2.3 – opis vloge, motivacijsko pismo in listina o usposobljenosti) 
Priporočen je rok za kandidature vsaj 15 dni, vabilo naj vsebuje stvaren opis vloge in nalog člana nadzornega sveta, kandidat naj priloži motivacijsko pismo, imenovani pa naj najkasneje v enem letu pridobijo ustrezno listino o strokovni usposobljenosti.

Nov razdelek o odstopu. 
(razdelek 3.2.4 Odstop ali odpoklic predstavnikov delavcev v organu nadzora) 
Poleg odpoklica priporočila zdaj urejajo tudi odstop predstavnika delavcev – v primernem času, da se ne ohromi delovanje organa nadzora, s seznanitvenim sklepom sveta delavcev.

Prejemki delavskega direktorja. 
(razdelek 3.3.3 Vsebina pogodbe delavskega direktorja oziroma izvršnega direktorja) 
Dodano je priporočilo, da so prejemki delavskega direktorja določeni primerljivo z drugimi člani poslovodstva v skladu s politiko prejemkov.

Praktični pripomoček –  Priloga: Vzorec poročila sveta delavcev nadzornemu svetu
(glej tudi razdelek 3.4 Poročilo o soupravljanju za organ nadzora)
Priporočilom je na novo priložen vzorec poročila sveta delavcev nadzornemu svetu s predlagano strukturo in primeri besedila, ki je lahko podlaga za pripravo letnega poročila o soupravljanju.