Odziv ZNS na predlog Zakona o nacionalnem demografskem skladu

Vezano na predlog ZNDS, ki je trenutno v javni obravnavi, ZNS podaja odziv, in sicer v delu, ki se nanaša na upravljanje sklada in družb s kapitalsko naložbo sklada.

Uvodoma poudarjamo, da ZNS podpira prizadevanja za dolgoročno zagotavljanje dodatnih virov za financiranje pokojninskega sistema ter za pregledno, varno in donosno upravljanje državnega premoženja. Vendar po oceni ZNS predlog ZNDS ne ureja zgolj oblikovanja demografskega sklada, temveč korenito spreminja celoten sistem upravljanja državnih naložb. S preoblikovanjem SDH, pripojitvijo KAD in DSU ter prenosom večine naložb Republike Slovenije, ZPIZ in ZZZS naj bi namreč nastal centralizirani upravljavec oziroma lastnik pretežnega dela državnega premoženja. Kakovost sistema korporacijskega in notranjega upravljanja sklada, vključno z ustreznim preverjanjem primernosti članov njegovih organov po zgledu finančnih institucij, zato ni le spremljevalno, temveč eno temeljnih vprašanj predlagane ureditve.

Glede na obseg in sistemsko pomembnost premoženja, ki ga bo sklad upravljal, bi zato moral predlog ZNDS najmanj ohraniti standarde preglednega, strokovnega in od neposrednih političnih vplivov čim bolj neodvisnega upravljanja, ki jih določa veljavni ZSDH-1,[1] ter slednje ustrezno nadgraditi s standardi notranjega upravljanja, ki veljajo za sistemsko pomembne finančne institucije. Takšno izhodišče zahtevajo tudi smernice OECD, ki poudarjajo transparentno, profesionalizirano in pregledno izvajanje lastniške funkcije države, na strokovnih merilih temelječe postopke imenovanja organov nadzora, njihovo objektivnost in neodvisnost ter učinkovite sisteme integritete ter odgovornosti. Predlog namesto tega opušča več ključnih zakonskih varovalk, zlasti na področju imenovanja organov sklada, akreditacije in nominacije članov nadzornih svetov družb v upravljanju, skladnosti poslovanja, integritete ter transparentnosti in poročanja.[2]

ZNS ugotavlja, da predlog ZNDS iz leta 2026 v bistvenem delu ohranja pomanjkljivosti, na katere je ZNS opozoril že ob predlogu ZNDS iz leta 2020,[3] na posameznih področjih pa pomeni še izrazitejši odmik od sedanje ureditve po ZSDH-1. ZNS zato predloga ZNDS v sedanji obliki ne podpira in predlaga temeljito preoblikovanje njegovega upravljavskega dela tako, da bo najmanj ohranil že uveljavljene standarde korporacijskega upravljanja državnih naložb po ZSDH-1 ter zagotovil skladnost z načeli profesionalnega, neodvisnega, odgovornega in preglednega upravljanja, kot jih določajo smernice OECD.

V nadaljevanju ZNS navaja nekaj ključnih pomanjkljivosti predlagane ureditve.

.....