Rezultati ankete o izzivih upravljanja skupin podjetij v Sloveniji

V Sloveniji obstaja relativno veliko skupin podjetij, ki so ene izmed najpomembnejših družb na trgu kapitala. Več pomembnih skupin podjetij sodi tudi med nejavne družbe. Nekatere izmed njih so se lastniško konsolidirale in umaknile s trga kapitala. Tako so ravno skupine podjetij po svetu eden izmed najvidnejših igralcev v ekonomiji regije in globalno. Pa vendar nanje umerjena priporočila dobre prakse zaostajajo za razvojem kodeksov korporacijskega upravljanja. Na ZNS smo se odločili, da zanje oblikujemo priporočila dobre prakse na podlagi mednarodnih standardov in izzivov iz domače prakse, ki bodo skupinam podjetij v pomoč pri notranjem upravljanju skupine. V oktobru 2024 smo izvedli anketo med skupinami podjetij v Sloveniji z namenom pridobiti vpogled v ključne izzive njihovega korporacijskega upravljanja. Rezultate ankete smo predstavili na Konferenci korporacijskega upravljanja 2024, v nadaljevanju pa so predstavljene glavne ugotovitve:

1. Nadzor vs. samostojnost odvisnih družb

• Obstaja precejšnje strinjanje med obvladujočimi in odvisnimi družbami, da občutek nadzora lahko omejuje samostojnost odvisnih družb.
• Obvladujoče družbe vidijo korporacijsko upravljanje kot orodje za doseganje neposrednih poslovnih ciljev, medtem ko odvisne družbe poudarjajo dolgoročne koristi upravljanja.

2. Ključni izzivi upravljanja skupin

• Jasna in transparentna komunikacija ter identifikacija skupnih ciljev je izziv predvsem za obvladujoče družbe.
• Učinkovit prenos vrednot, standardov in kulture med družbami v skupini je ključen za dosego skladnosti.
• Obvladovanje nasprotij interesov ter integracija in usklajevanje odločitev znotraj skupine predstavljata izziv predvsem za odvisne družbe.
• Participativen pristop pri načrtovanju strategije je pomemben za odvisne družbe, ki si želijo večje vključenosti v odločitvene procese.

3. Komunikacija in sodelovanje

• Odvisne družbe poudarjajo potrebo po redni komunikaciji in izmenjavi informacij, saj se pogosto soočajo z operativnimi izzivi, ki zahtevajo natančno usklajevanje s politikami skupine.
• Centralizacija notranje revizije, funkcije skladnosti in funkcije obvladovanja tveganj je podprta s strani obeh vrst družb.

4. Dostop do informacij

• Pomembna razlika v percepciji med obvladujočimi in odvisnimi družbami se kaže pri pomenu dostopa do informacij. Odvisne družbe menijo, da je informiranje ključno za njihovo delovanje, medtem ko obvladujoče družbe temu pripisujejo manjšo pomembnost.

5. Vloga neodvisnih članov

• Obvladujoče družbe vidijo vlogo neodvisnih članov kot strateško - prispevek k širšemu vpogledu in usmeritvam.
• Odvisne družbe pa neodvisne člane vidijo kot zagovornike specifičnih interesov, ki uravnotežijo vpliv obvladujoče družbe.

6. Predstavniki skupine

• Obe strani prepoznata vrednost predstavnikov skupine pri zmanjševanju informacijske vrzeli med obvladujočo in odvisno družbo.