Odziv ZNS na predlog ZSDU

Odziv Združenja nadzornikov Slovenije na predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju

Predlagan zakon je po mnenju Združenja nadzornikov Slovenije (ZNS) izrazito neuravnotežen, strokovno nedodelan in bi imel resne negativne posledice za delovanje slovenskih gospodarskih družb in širše poslovno okolje.

Ker predlog v veliki večini členov posega v temeljna upravljavska načela, porazdelitev odgovornosti in pravice deležnikov, ga ni mogoče ustrezno dopolniti ali popraviti v okviru obstoječe zasnove. ZNS zato meni, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo in bi ga morala Vlada RS zavrniti že pred začetkom zakonodajnega postopka.

Predlog ZSDU bistveno širi upravljavske pravice enega deležnika (zaposlenih) na način, ki nesorazmerno posega v pravice drugih deležnikov (družbenikov, upnikov, strank, dobaviteljev, poslovnega in ekološkega okolja). Takšen premik pa ruši temeljni koncept ravnotežja interesov, na katerem sloni sodobno korporacijsko upravljanje. Posledično se zmanjšuje zaupanje investitorjev in drugih deležnikov v slovenske družbe, kar neposredno vpliva na njihovo uspešnost in konkurenčnost.
Otežen bo njihov dostop do lastniškega kapitala. Predlog zakona tako globoko posega v upravljavske pravice družbenikov, da je po našem mnenju nesorazmerno omejil celo temeljni pravici do zasebne lastnine in svobodne gospodarske pobude. Interes domačih in tujih investitorjev za naložbe v slovenske družbe bo to seveda odražal. To bo po našem mnenju zmanjšalo obseg investicij v slovenska podjetja, in dokončno pokopalo tudi prizadevanja za razvoj slovenskega kapitalskega trga.
Otežen bo dostop do dolžniškega kapitala. Vzpostavlja se sprejemanje upravljalskih, nadzornih in celo vodstvenih odločitev s strani oseb, ki niso zavezane interesu družbe, niti ne odgovarjajo za svoje odločitve. Na ta način se razgrajujejo nekateri temeljni instituti ZGD-1 in ZFPPIPP, kar bi seveda vplivalo na percepcijo tveganja s strani bank in ceno in dostopnost dolžniškega financiranja slovenskih podjetij.

Poleg tega bi predlagana ureditev posegla tudi v sistem trajnostnega poročanja skladno s CSRD in standardi ESRS, ki predstavlja enega ključnih mehanizmov transparentnosti poslovanja. Vključevanje trajnostnih poročil med zadeve, o katerih se obvešča svet delavcev, je neprimerno in strokovno neutemeljeno – podobno, kot če bi bilo treba svet delavcev obveščati o nerevidiranih finančnih izkazih po SRS/MSRP. Takšna ureditev bi v praksi otežila pripravo revidiranih letnih poročil v zakonskih rokih ter oslabila zaupanje deležnikov v verodostojnost in neodvisnost trajnostnega poročanja. Posledično bi se zmanjšalo tudi zaupanje ekoloških, poslovnih in drugih trajnostnih iniciativ v slovenska podjetja.

Porušeni bodo ključni upravljavski mehanizmi, na katerih temelji korporacijsko upravljanje. Predlog tako ruši standard skrbnosti, odškodninsko odgovornost dejanskih odločevalcev, članske pravice slovenskih družbenikov, institut varovanja poslovnih skrivnosti s strani članov organov. Njegovo sprejetje bi ogrozilo učinkovito upravljanje slovenskih družb in s tem tudi njihovo poslovanje.

Razgradnja sistema varovanja poslovnih skrivnosti pa bi ogrozila zaupanje strank, dobaviteljev in poslovnih partnerjev. Sistem varovanja poslovnih skrivnosti, ki je trenutno skladen z evropsko direktivo implementirano v ZPosS, namreč ne varuje le slovenskih družb, temveč tudi njihove poslovne partnerje. Če se ti ne morejo zanesti na varovanje zaupnosti s strani slovenskih podjetij, z njimi enostavno ne bodo poslovali.
Ugotavljamo, da predlagane rešitve sploh ne zasledujejo opisanih ciljev in načel, kot so podani v obrazložitvenem delu predloga novele zakona. V uvodnem delu zakona so torej opisani cilji novega zakona, ki jim predlog kasneje očitno ne sledi.

>>> VEČ