STROKA

Profesionalna etika

Kodeks profesionalne etike ZNS


Profesionalna etika je sistem etičnih norm in načel, ki veljajo za posebne poklicne skupine in za posameznike v njih.

Tako kot to velja za druge profesije je pomembno, da tudi opravljanje nadzorniške funkcije določa profesionalna etika in kultura zapisana v Kodeksu profesionalne etike ZNS. Kodeks vsebuje temeljna načela za etično profesionalno delovanje članov nadzornih svetov in predstavlja osnovo za delovanje članov nadzornega sveta, ki se dopolnjuje z vsemi drugimi priporočili dobre prakse na tem področju.

Priporočila dobre prakse:
>>> več

ZNS je svoj prvi etični kodeks oblikovalo ob ustanovitvi leta 1997 in ga prvič prenovilo leta 2006.Trenutno veljavna različica iz leta 2014 je tako druga posodobitev tega kodeksa. Pri tem smo se zgledovali po podobnih kodeksih ravnanja in etike nam sorodnih združenj v tujini.

Namen kodeksa je dodatno poudariti pomen profesionalnega ravnanja članov organov nadzora, ki mora temeljiti na etičnih načelih, strokovnosti in odgovornosti. Čeprav se k njegovemu spoštovanju zavezujejo člani ZNS, pa je njegov namen k temu spodbuditi  vse člane NS in komisij.

NAČELA KODEKSA PROFESIONALNE ETIKE ZNS:
1. načelo - Odgovoren sprejem članstva
2. načelo - Delovanje v interesu družbe
3. načelo -  Pošteno opravljanje funkcije
4. načelo - Strokovno in aktivno opravljanje funkcije
5. načelo - Samokritičnost
6. načelo - Varovanje ugleda


Priporočena gradiva:

Povezane vsebine - primeri iz prakse:
  • Primer kršitve integritete generalnega sekretarja politične stranke: 
    • >>> Kot nadzorniki imamo pravico varovati osebno integriteto, 27.9.2019
    • >>> zaključne ugotovitve KPK, 9.1.2020
      Komisija za preprečevanje korupcije RS (KPK), je ugotovila, da je ravnanje tedanjega generalnega sekretarja politične stranke LMŠ, ko je na predsednico nadzornega sveta družbe Uradni list RS po telefonu, dne 21. 8. 2019 ob 11:26, vršil pritisk na način, da ji je naročil imenovanje določene osebe za direktorja Uradnega lista RS, želel izvedeti za časovnico kadrovskega postopka in kdaj bo seja nadzornega sveta ter zahteval poročanje o kadrovskem postopku pred komunikacijo s Slovenskim državnim holdingom, predstavlja kršitev integritete, kot jo opredeljuje 3. točka 4. člena ZIntPK.
  • Primer kršitve integritete županje občine Trbovlje:
    • >>> Izjasnitev obravnavane osebe, 28.11 .2019
    • >>> zaključne ugotovitve KPK, 19.12.2019
      Komisija za preprečevanje korupcije RS (KPK), je ugotovila, da je županja Občine Trbovlje v obdobju od 25. 9. 2017 do 29. 9. 2017 takratnemu predsedniku nadzornega sveta Javnega podjetja Komunala Trbovlje poslala več sms sporočil, v katerih ga je spraševala o tem, kako bo glasoval na seji nadzornega sveta, in v katerih mu je sporočila, da gre podpora Občine Trbovlje določenemu kandidatu. Z navedenimi ravnanji je obravnavana oseba vršila politični pritisk na predsednika nadzornega sveta, člana njene svetniške skupine »Lista za naše Trbovlje«, da naj na glasovanju o kandidatih za direktorja javnega podjetja glasuje za določenega kandidata, s čimer je presegla svoje pristojnosti, ki jih opredeljujeta Statut Občine Trbovlje in Odlok o ustanovitvi javnega podjetja Komunala Trbovlje d. o. o., s tem pa je posegla v neodvisnost delovanja in odločanja takratnega predsednika nadzornega sveta Javnega podjetja Komunala Trbovlje in ravnala v nasprotju s 4. členom Kodeksa ravnanja izvoljenih predstavnikov na lokalni ravni, s čimer je kršila integriteto, kot jo opredeljuje 3. točka 4. člena ZlntPK.