Sprejet je Podnebni zakon

Državni zbor Republike Slovenije je 15. julija, sprejel Podnebni zakon, strateški dokument, ki določa sistemski pristop države k obvladovanju in blaženju podnebnih sprememb v prihodnjem desetletju. Zakon predstavlja enega ključnih dokumentov prihodnjega desetletja, katerega cilj je zagotoviti dolgoročno varnost, kakovost življenja in trajnosti gospodarski razvoj v luči podnebnih izzivov. Zakon v slovensko zakonodajo prenaša tudi več evropskih direktiv, s čimer se krepi usklajenost z evropskimi podnebnimi cilji.

Podnebni zakon določa obveznost priprave dolgoročne podnebne strategije, celovitega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), strategije prilagajanja podnebnim spremembam ter regionalnih akcijskih načrtov, kar omogoča sistematičen odziv na podnebna tveganja po vsej državi. Uvaja tudi oceno podnebnih tveganj po sektorjih in vzpostavlja sistem za spremljanje izvajanja ukrepov, kar omogoča sprotno prilagajanje in dopolnjevanje politik.

Cilj zakona je zagotoviti dolgoročno varnost, kakovost življenja in trajnostni gospodarski razvoj v luči podnebnih izzivov.

 Ključne novosti in cilji zakona:

• Podnebna nevtralnost do 2045: Zakon določa obvezo postopnega zmanjševanja emisij toplogrednih plinov ter povečevanja ponorov za dosego neto ničelnih emisij.
• Prilagajanje na podnebne spremembe: Uvaja obvezo priprave nacionalne strategije prilagajanja, ki temelji na sistematičnih ocenah podnebnih tveganj in pripravi regionalnih akcijskih načrtov. Namen ukrepov je zmanjšanje ranljivosti, preprečevanje škode in zaščita zdravja ljudi.
• Socialna pravičnost in podpora ranljivim: Zakon omogoča črpanje sredstev iz Socialnega podnebnega sklada, ki bodo v celoti namenjena ljudem – zlasti za zaščito socialno ogroženih skupin ter podporo pravičnemu prehodu. Uvaja tudi zeleno proračunsko načrtovanje za ustvarjanje novih kakovostnih delovnih mest in bolj zdravo življenjsko okolje.
• Stabilni okvir za gospodarstvo: Zakon podjetjem zagotavlja predvidljivo okolje za pravočasno doseganje zelenega prehoda. S spodbudami Podnebnega sklada ustvarja spodbudne pogoje za investicije v nizkoogljične tehnologije, krožno gospodarstvo in trajnostne inovacije. Poleg tega bo s pomočjo sistema trgovanja z emisijami (mehanizem CBAM) zagotovil enake pogoje za domače in tuje proizvajalce z vidika ogljičnega odtisa, s čimer bo gospodarstvo bolje zaščiteno pred negativnimi vplivi uvoza iz držav z nižjimi okoljskimi standardi.
• Vključitev dodatnih sektorjev: V sistem trgovanja z emisijami se vključujejo tudi sektorji, kot sta stavbni sektor in cestni promet, kar naj bi povečalo obseg ukrepov in njihovo učinkovitost.
• Krepitev zakonodajne usklajenosti: Zakon določa celovit sistem strateških dokumentov, med njimi Dolgoročno podnebno strategijo, Celoviti energetski in podnebni načrt (NEPN), Strategijo prilagajanja ter regionalne akcijske načrte. Obenem določa obveznost spremljanja napredka in sprejemanja dodatnih ukrepov v primeru odstopanj od ciljev.
• Finančna odgovornost in medresorsko usklajevanje: Zakon poudarja učinkovito uporabo sredstev, finančno preglednost in usklajeno delovanje različnih ministrstev in javnih organov.

>>> Podnebni zakon (PoZ).