Predlog dopolnitve 39. člena ZDoh-2 glede zavarovanja odgovornosti

Skupaj z Slovenskim zavarovalnim združenjem, GIZ, Slovenskom združenjem za tveganja in zavarovanja, SI.RISK in Združenjem bank Slovenije - GIZ, smo na Ministrstvo za finance posredovali predlog za dopolnitev 39. člena zakona o dohodnini:
V tretjem odstavku 39. člena ZDoh-2 se za 7. točko doda nova 8. točka, ki se glasi: »zavarovalne premije za korporativno zavarovanje odgovornosti članov organov vodenja in nadzora«.

Po obstoječem 36. členu ZDoh-2 dohodek iz zaposlitve, ki je predmet obdavčitve, vključuje vsako izplačilo in boniteto, ki sta povezana z zaposlitvijo. Pri tem se za dohodek iz zaposlitve šteje dohodek, prejet na podlagi pretekle ali sedanje zaposlitve, zaposlitev pa je vsako odvisno pogodbeno razmerje, v katerega vstopa fizična oseba pri opravljanju fizičnega ali intelektualnega dela, vključno z opravljanjem storitev in ustvarjanjem ali izvedbo avtorskega dela, ne glede na čas trajanja.

Davčni organ je kljub izpostavljeni zakonski praznini in ustavno-sodni praksi kaj je dohodek po ZDoh-2, zavzel stališče, da so plačane D&O zavarovane premije boniteta člana organa vodenja in nadzora, pri čemer se osnova za obdavčitev določi tako, da se preprosto celotna premija razdeli na vse zavarovane osebe (po stališču davčnega organa lahko na vse zaposlene družbe), po razdelitvi premije na vse zavarovane osebe pa se obdavči le za tiste, ki so člani organov vodenja ali nadzora družbe. Takšno stališče je glede na prej izvedeno razlago pojma »dohodek« po ZDoh-2 neskladno z razlago, ki jo je napolnilo Ustavno sodišče. Če pa je temu tako, pa je očitno, da ZDoh-2 nima Ustavno zahtevane stopnje določnosti, zaradi česar je treba Zdoh-2 primerno dopolniti.
Mnenja smo, da gre v primeru takšne obdavčitve članov organov vodenja in nadzora kot je zapisano v novem pojasnilu davčnega organa za diskriminacijo določene poklicne skupine.
Podredno izpostavljamo še, da je po nam znanih informacijah davčna ureditev v eni od držav članic EU, ki je določala obdavčitev korporativnih D&O zavarovalnih premij že bila tudi že sodno preizkušena – tako je na primer Poljsko vrhovno sodišče (sodba II FSK 2186/18 z dne 9. 12. 2020) ugotovilo, da plačila zavarovalne premije po polici za zavarovanje odgovornosti, niso prejemki oz. dohodki teh oseb, če premija ni osebna in zajema splošno opredeljeno skupino zavarovanih oseb, zato se ne more všteti v davčno osnovo in posledično obdavčiti. Gre za pomemben sodni preizkus v eni izmed članic EU, hkrati pa so zaključki skladno z razlago Ustavnega sodišča Republike Slovenije, kaj sploh je »dohodek« po ZDoh-2.

Predlagatelji smo zato prepričani, da plačanih premij za korporativno D&O zavarovanje zaradi posebnosti tega zavarovanja ni mogoče enoznačno pripisati posamezni zavarovani fizični osebi, zaradi česar plačane premije niso individualiziran dohodek. Sklepajo se v korist družbe in kolektivnih organov vodenja in nadzora, in tudi širše vseh zaposlenih, primarno za zavarovanje premoženja družbe in ne poimensko navedenih zavarovanih oseb, s tem pa odpade podlaga za obdavčenje po ZDoh-2. Prav zaradi tega menimo, da obstoječi ZDoh-2 tudi ne vsebuje pravil za določitev davčne osnove.
Ekstenzivna razlaga in izvajanje obdavčitve plačanih premij kot dohodek po ZDoh-2 in tudi način določitve davčne osnove presega pristojnosti, ki jih z razlago lahko napolni davčni organ, zato trenutno stanje obdavčevanja korporativnih D&O zavarovalnih premij ni skladno z načelom zakonitosti obdavčitve na davčnem področju (147. člen Ustave).
Predlagatelji zato predlagamo tako dopolnitev ZDoh-2, ki bo izrecno določila, da plačane premije za korporativno zavarovanje odgovornosti članov organov vodenja in nadzora niso dohodek posameznega člana organov vodenja in nadzora.