Odziv ZNS na predlogu novele ZRTVS-1

Strokovni svet ZNS se je odzval na predlog novele ZRTVS-1 (EVA 2026-3340-0020) in s tem nadaljuje svoja dosedanja prizadevanja na tem področju. Že v odzivu z dne 30. maja 2025, pripravljenem v okviru javne razprave o noveli ZRTVS-1C, je ZNS predlagal spremembo 26. člena zakona v delu, ki ga določa kot predlagatelja kandidatov za finančni odbor RTV Slovenija. Takrat smo opozorili, da neposredno predlaganje kandidatov predstavlja operativno kadrovsko nalogo, ki presega poslanstvo ZNS kot strokovne in nevladne organizacije.

Temeljno poslanstvo ZNS je oblikovanje meril, priporočil in standardov dobrega upravljanja in nadzora, ne pa neposredno kadrovanje v nadzorne organe. ZNS se zato ne vidi kot operativni akter v postopkih imenovanja, temveč kot strokovni partner pri oblikovanju kakovostnih in preglednih kadrovskih postopkov. Predlagamo spremembo 15. člena predloga novele, ki ZNS in druga podobna strokovna združenja določa kot predlagatelje kandidatov za nadzorni svet RTV Slovenija, ki jih potrjuje Vlada RS.

Po mnenju ZNS bi bil primernejši in strokovno bolj nevtralen način izbora kandidatov model, podoben postopku oblikovanja nadzornega sveta Slovenskega državnega holdinga. Izbor bi izvedla kadrovska komisija pri pristojnem ministrstvu, sestavljena iz strokovnjakov, imenovanih na podlagi strokovnih referenc in brez političnih povezav. Pregleden nominacijski postopek, izveden skladno z dobro prakso, bi okrepil strokovnost, neodvisnost in transparentnost pri oblikovanju nadzornega sveta RTV Slovenija, nevladne organizacije pa razbremenil nalog, ki ne sodijo v njihovo temeljno dejavnost.

ZNS je pripravljen sodelovati pri oblikovanju standardov dobrega upravljanja, kompetenčnih profilov, meril za izbor kandidatov ter strokovno utemeljenih nominacijskih postopkov. V odzivu poudarja tudi več splošnih načel, ki naj predstavljajo izhodišče za nadaljnje sistemsko urejanje upravljanja javnih zavodov ter temeljijo na uveljavljenih načelih dobrega korporacijskega upravljanja, kot jih razvijajo OECD ter evropski in nacionalni standardi in dobre prakse.

• Temelj dobrega sistema upravljanja je jasna razmejitev pristojnosti in odgovornosti med organi.
• Za kakovosten nadzor je enako pomembno strokovno, pregledno in neodvisno oblikovanje nadzornih organov.
• Učinkovit nadzor poleg kakovostne izbire članov zahteva tudi ustrezne pogoje za njihovo delo.
• Pomemben element dobrega upravljanja je tudi ustrezna organiziranost poslovodne funkcije in kakovost odločanja.
• Dobro upravljanje potrebuje tudi stabilen in predvidljiv institucionalni okvir.
• Sistem upravljanja mora zagotavljati tudi visoke standarde integritete in učinkovito obvladovanje nasprotij interesov.